Leto 6, št. 66; Proti morju
Juhej, poletje je tu! Vročinskega vala še ni bilo, morje ima komaj 19 stopinj, deževje je končno mimo, po napovedi prihajajo topli dnevi. Kolone vozil pa se že vse leto ob koncu tedna dobesedno valijo proti morju.
Slovenska Istra je tako zatrpana s pločevino, da človeka mine, da bi pohajal naokoli. Če se že uspe prebiti po avtocesti do Kopra, le še razmišlja, kam bo parkiral svoj avto, še posebej tistega z ljubljansko registracijo, da ga bo srečno in trdno počakal na enem izmed urejenih parkirišč med Ankaranom in Sečo.
Prav berete, v tej zmedeni državi so postale celo avtomobilske tablice pomembne, kjer je avto registriran. Ne morete si predstavljati, koliko KP-registracij se vozi po ljubljanskih ulicah, da v zgodnjem petkovem opoldnevu začenjajo odisejado proti morju. Nestrpnost, previdnost, vzvišenost, zdi se, da se res ne maramo najbolj v tej naši mini državici. Varnostni svet potrebujemo kar sami zase, sploh ko smo vsaj v prestolnici priča revolveraškim pohodom, in to sredi belega dne.
Ah, vrnimo se raje k poletju, ki je pred vrati. Sezona bo menda odlična, opatijski vrtovi so polni sprehajalcev, Slovenska Istra, Istra in Kvarner že beležita vrhunske rezultate iz predsezone. Na nedavni poti na Cres in domov je bilo na trajektu premalo prostora za vsa vozila, ki so potrebovala prevoz. Le motornih bark še ni na morju, tudi jadrnice so bolj za vzorec, marine pa polne s čakalnimi vrstami za privez.
Ko sem pred časom vprašal nekega lastnika marine, kako se borijo z inflacijo, podražitvami, višjim plačilom koncesij, mi je enostavno odgovoril: »Tako, da dvignemo cene!« Te so vzdolž vzhodne jadranske obale že sedaj precej visoke. Trg dela svoje, odločitev, koliko bomo porabili za teden dopusta, pa je naša osebna. Iz ankete se pokaže, da ljudje za počitnice rezervirajo določen budget, ko ga zmanjka, gredo domov ali pa si privoščijo bistveno manj. Končni znesek zaenkrat ostaja nespremenjen.
Dokler bodo kapacitete razprodane, ne bo problema prodati apartmajske sobe po 130 EUR/noč, četudi bi jo bilo potrebno ponovno kategorizirati, in bi dobila le še dve zvezdici. Cene počitnic in dopustov niti niso travmatične, pripeljati se na destinacijo in oditi z nje pač zasenči vse. Sosednja Hrvaška zase pravi, da je »Full of life«, kar lahko pritrdimo, sploh ko se svobodno zapeljemo preko nekdanjega mejnega prehoda, nato pa na vseh smereh trdno pristanemo v dolgih kolonah na avtocestnih mitnicah, kjer se za plačilo enega evra čaka in čaka. Bile so obljube, da bo do sezone sprejet nov način cestninjenja, ki ga še ni videti. Ostaja le pot na morje, polna življenja in živciranja, torej živahna. Rešitev je kepica osvežilnega sladoleda, četudi po ceni 2 EUR (brez lončka).
Mitja Zupančič
Odgovorni urednik