Željka Stašić

Željka Stašić je sredi maja 2022 za štiri leta prevzela mesto direktorice TZ mesta Cresa. Do nastopa nove funkcije je delovala kot projektna menedžerka v TZ Opatija. Po skoraj 10 letih delovanja v turističnem sektorju v rojstnem mestu jo je srce vodilo na Cres, in uspela je. Po dobrem letu dni po creških ulicah že piha svež veter. Eden izmed vrhuncev letošnjega leta je zagotovo sodelovanje pri manifestaciji 5. Creški kaič.

M. Zupančič, foto: osebni arhiv & arhiv eMORJE.com

 

 

eM: Takoj po prevzemu mandata ste povedali javnosti, da želite izkoristiti potenciale otoka, in Cres, skupaj z lokalnimi turističnimi združenji ter skupnostjo, pozicionirati kot popolno otoško destinacijo. Kje je bil torej Cres ob prevzemu vašega mandata?

Najprej naj se zahvalim za vaš interes in ponujeno spremljanje dogodkov na naši destinaciji. Leta 2022 je na otoku Cresu počitnikovalo kar 135.266 gostov, ki so skupaj ustvarili 1.101.010 nočitev, kar je bilo 14 % več kot leta 2021. Rezultat je primerljiv z rekordnim in referenčnim letom 2019. Številke prve polovice leta 2023 pa so zelo vzpodbudne.

eM: Kateri gostje prihajajo na Cres v največjem številu?

Po številu prihaja največ gostov iz Nemčije, sledite Slovenci, ki pa ste hkrati najbolj zvesti in vseletni gostje. Nato so Italijani, Hrvatje in gosti iz Avstrije.

eM: Kolikšen del v tem turističnem kolaču pripada mestu Cresu?

Iz podatkov preteklega leta je mogoče razbrati, da je v samem mestu Cresu bivalo 93.513 gostov, ki so realizirali 739.994 nočitev. V največjem številu so se odločali za namestitev v kampu, sledi nastanitev pri zasebnikih in v hotelski ponudbi.

eM: Torej se največji del turistov odloči bivati v kampu Kovačine?

Ja, kamp se praktično spaja z mestom, je del njegovega urbanega okolja, a hkrati odmaknjen v zeleno divjino otoka. Če pomislite, da lahko sprejme do 5000 ljudi in je običajno poln, si lahko predstavljate, kako močan vpliv ima na življenje lokalne skupnosti. Sploh če pomislimo, da v mestu Cresu po popisu iz leta 2011 živi 2.879 ljudi, na celotnem otoku pa je bilo takrat evidentiranih 3.184 prebivalcev.

eM: Kakšen tip gostov običajno prihaja na Cres?

Zelo družinski, ljudje, ki se stalno in skozi več generacij vračajo na otok. Enkrat Cres, zmeraj Cres, zato je naš slogan »Come to Cress, no stress« še kako resničen in poveden.

 

 

eM: Ali Cres predstavlja vseletno destinacijo?

Zaenkrat je predvsem sezonska, enako kot preostanek hrvaške obale. Največji del nočitev se zgodi od junija do septembra, večinsko meseca julija in avgusta. Ker pa smo destinacija sonca in kristalno čistega morja, skupaj s številnimi prireditvami in outdoor aktivnostmi vse bolj pospešujemo tudi pred- in posezono. Prav aktivno preživljanje prostega časa je dodaten magnet, da gostje prihajajo na otok tudi zunaj visoke poletne sezone.

eM: Zdi se, da Cres navkljub vsem prizadevanjem še zmeraj zaostaja v turistični ponudbi za Lošinjem, Rabom in Krkom. Ali se strinjate s to tezo?

Žal ali pa na srečo je res tako. Zakaj na srečo? Ker imamo izredno priložnost razviti turistične produkte otoka Cresa v smeri vzdržnega in trajnostnega turizma. Korak nazaj se danes kaže za dva naprej, kar predstavlja zatečeno dejstvo in izredne možnosti destinacije za turizem po meri človeka.

eM: Katere pa so tiste aktivnosti, s katerimi želite podaljšati sezono?

Najprej je potrebno poudariti, da številne dogodke organiziramo skozi vse leto. Še posebej od velike noči naprej. Cres je idealna destinacija za preživljanje aktivnega dopusta, saj otok ponuja številne kolesarske in pešpoti. Sploh pa je aktivni odmor postal zaščitni znak creške pred- in posezone.

eM: Razvili ste tudi novo trail pot – Via Apsyrtides. Kako se je prijela?

Ja, projekt smo realizirali skupaj s TZ Malega Lošinja. Gre za planinsko transverzalo od skrajne severne točke Cresa, od rta Jablanac, preko Lošinja, do rta Radovan na koncu otoka Ilovik. Pot je dolga 149 km, na njej je predvidenih 11 etap, celotna trasa ponuja čudovite razglede, neposredne vtise o življenju ljudi in krajev, in 4000 višinskih metrov. Več si lahko preberete na odlični internetni strani: hhtps://viaapsyrtides.hr.

 

 

eM: V čem se torej kaže prednost otoka Cresa pred ostalimi kvarnerskimi otoki?

Cres je in ostaja najbolj avtentičen otok in slovi po ohranjeni naravni dediščini. Turizem otoka Cresa pa je generator razvoja lokalnih skupnosti, ki sočasno skrbi tudi za povečanje kakovosti življenja svojih prebivalcev. Naslanja se na vzdržni in trajnostni razvoj turizma, ki bazira na zelenem, naravnem, avtohtonem in lokalnem okolju ter je v funkciji lokalnih skupnosti. Ali si lahko predstavljate, da je na otoku več kot 1.400 rastlinskih vrst, ki jih lahko predstavimo v botaničnem vrtu na prostem? Na čelu različnih živalskih vrst je creška ovca, sledi ji kvarnerski škamp in beloglavi jastreb – zaščitena ptica, ki je eden največjih mrhovinarjev (naravnih čistilcev v naravi) na svetu.

eM: Kaj pa predstavlja kampanja »Be green, keep it clean«?

Promovirajo jo TZG Cresa: ovca, jastreb (beloglavi sup) in škamp predstavljajo »pravila obnašanja«, s katerimi želimo ohraniti otok, in vabijo vse naše obiskovalce, da se maksimalno odgovorno obnašajo in varujejo naše kopno, zrak in morje. Cres že vrsto let deluje v smeri trajnostnega razvoja in vzdržnega turizma z enim samim ciljem, da bi otok ohranili tudi za generacije, ki prihajajo.

eM: Letos poteka tudi posebna oglaševalska akcija creški plaž. V ta namen ste razvili celo svojo androidno aplikacijo. Kako se je prijela?

Nismo jo razvili na novo, gre za sodelovanje in uporabo že narejene aplikacije. Namen aplikacije »Playa beach Finder« je izbira idealne creške plaže po vašem okusu. Te sedaj lahko najdete s pomočjo brezplačne aplikacije, ki jo pretočite na https://playa.hr. Zaščitni znak je svetovno znana plaža Lubenice, ki je le ena v nizu mnogih. V zaledju plaž pa se pogosto bohotijo oljčniki in pašniki. Otok se zrcali v izobilju vrhunskih dobrot, kot je med, medeni izdelki, sladice, ribe in morski sadeži, kar ohranja dolgotrajen spomin prebujenega raja na zemlji v zavesti naših gostov.

 

 

eM: Kaj pa navtični turizem?

ACI Marina Cres je nosilka modre zastave in stalnica turistične ponudbe, ki je zapisana med prioritete razvoja hrvaške države. Mesto Cres ima nov valobran in urejeno rivo, Martinščica je naslednja na vrsti. Če si želite miru v zalivih, potem je Cres prava izbira, tudi na vrhuncu poletja, ko se v dalmatinskih lučicah in marinah gnete preveč plovil.

eM: Morda bi ob koncu podelili še nekaj misli o Creškem kaiču?

Manifestacija pomorske dediščine Creški kaič je bila letos organizirana že petič zapored. Vključuje praktično vse prebivalce Cresa, vsakega na svoj način. Bogat kulturno-športni program je privabil številne obiskovalce, ki so uživali v športnih aktivnostih, koncertih, razstavah, delavnicah in turnirjih. Okušali so tudi avtohtone otoške jedi, ki jih promoviramo skozi projekt »Cres na pjatu«. Rdeča nit festivalskega slavja je bilo soljenje sardel in ohranjanje spomina na Plavico – nekdanjo creško tovarno za predelavo rib. Skratka, projekt je po mnenju strokovne javnosti, obiskovalcev, pa tudi mojem osebnem, zelo uspel. Zahvala gre lokalni skupnosti in glavnemu organizatorju – Jadralnemu klubu Reful. Seveda pa brez podpore sponzorjev in širše skupnosti, tudi TZ Kvarnerja in Primorsko-goranske županije, ne bi šlo. Svoje so dodala tudi sredstva Evropske unije iz Evropskega fonda za pomorstvo in ribištvo. Zato hvala vsem, ki nas podpirate, sodelujete in sledite našim prizadevanjem, da Cres ostane otok, kjer živita človek in narava z roko v roki.

 

 

eM: Kakšno je torej poletje na Cresu?

Vsekakor zanimivo, raznovrstno in pestro za vse okuse. Številni gostje lahko uživajo v prekrasnih plažah in kristalno čistemu morju, po katerem je poznan otok Cres. Vrhunska gastronomija in lokalni proizvodi so blagodejni za človeške brbončice. Nikakor ne velja spregledati lubeniških glasbenih večerov, creškega sejma, poletnega karnevala, creške »butege«, creške ovce in brezplačno vodenih ogledov, klapskih in jazz večerov, teatra na Pjaceti in številnih drugih dogajanj. Zato obiščite Cres, ta otok je enostavno treba doživeti!

Podobne teme:

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

Spletno mesto uporablja piškotke zaradi boljše uporabniške izkušnje. Z uporabo naše spletne strani potrjujete, da se z njihovo uporabo strinjate. Več o piškotkih

The cookie settings on this website are set to "allow cookies" to give you the best browsing experience possible. If you continue to use this website without changing your cookie settings or you click "Accept" below then you are consenting to this.

Close