Cres, otok divjadi

Besedilo: Mitja Zupančič, foto: arhiv eMORJE.com

Ko slišimo besedo Cres, se najprej spomnimo na počitnice, kako tudi ne, saj je otoški turistični slogan »Come to Cres, no stress!« še kako pomenljiv. Potem se nam spomin zatakne pri legendi, kako je Medeja umorila svojega brata Absirta, in otočki okoli Cresa se še danes imenujejo Absirtidi.

Nekoč je bil to zares velik otok, potem pa so ga Rimljani razdvojili, saj so skopali kanal Kavuada, ki danes pri Osorju loči Cres od Lošinja, z njim pa so vzpostavili pomembno plovno pot in ponudili možnost varnega sidranja znotraj zaliva trgovskim in bojnim ladjam.

To so le drobci iz zgodovine otoka Cresa, ki po zadnjih meritvah velja za največji jadranski otok. Za pičlega 0,5 kvadratnega kilometra je večji od Krka. Krčani v šali radi povedo, da zato, ker so Cres merili ob oseki, Krk pa ob plimi.

Resnica pa je tudi ta, da so na Cresu leta 1985 ogradili dve veliki lovni področji. Prvo pod visokim Sisom, nad vasjo Beli, kjer se bohoti hrastov pragozd Tramontane, drugega pa na področju Punta Križe. Nato pa so leta 1987, po politični odločitvi, v revirja naselili jelena lopatarja z Brijonov in divjo svinjo s Kočevskega. Vse lepo in prav, cvetel je lov in tudi krivolov, dokler ni domačin, ki je imel svojo posest sredi revirja Tramontane, plačal kazen zaradi krivolova, nato pa v jezi podrl  nekaj sto metrov ograde in divjat se je razbežala po celem otoku. To je bila neustavljiva invazija, prava okupacija otoka, ki še danes traja.

Če boste hodili po Cresu, bodite pozorni na glasove, ki prihajajo z gozda. V gozdovih je hlad v senci visokih hrastov, polno je gromač, pa tudi naravnih mlak s sladko vodo, ki služijo divjadi kot napajališča. Po naši skromni oceni, je divje svinje več na področju Tramontane, jelen pa je redni gost vasi Ul na Punta Križi. Samo tiho se mu ne smemo približati. Če smo primerno glasni, imamo celo možnost, da se z jeleni in košutami srečamo iz oči v oči, kar pred vaško gostilno.

Kako je mogoče sobivati z divjadjo, je to priložnost za turizem ali nadlega, kako je v zimskih časih, zakaj je raziskovalni center za beloglavega jastreba prestavljen z Belija na Velebit, pa smo se pogovarjali z lokalnimi lovci in bomo o vsem še poročali. Za začetek pa dodajamo še nekaj fotografij iz našega uspešnega foto lova.

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

Spletno mesto uporablja piškotke zaradi boljše uporabniške izkušnje. Z uporabo naše spletne strani potrjujete, da se z njihovo uporabo strinjate. Več o piškotkih

Spletno mesto uporablja piškotke zaradi boljše uporabniške izkušnje. Z uporabo naše spletne strani potrjujete, da se z njihovo uporabo strinjate.

Zapri