Leto 7, št. 74; Turizem, kot je že bil leta 2019

Leta 2023 je po svetu potovalo okoli 1,3 milijarde turistov. Na prihodkovni ravni je bil skupni izplen turistične industrije okoli 1,4 bilijona dolarjev. Po oceni svetovne turistične organizacije UNWTO bi turistični sektor že letos lahko doseg dodatno milijardo dolarjev, kar bi pomenilo vrnitev na rekordno predpandemijsko leto 2019.

Barometer svetovne turistične organizacije tudi ugotavlja, da je sektor okreval in si finančno opomogel. Število turistov, ki je leta 2023 potovalo po svetu, naj bi predstavljalo okoli 88 % prihodkov iz leta 2019.

Evropa ima spet največja pričakovanja, dosego rezultatov v 2024 pa bodo generirali različni pomembni dogodki. Med njimi je tudi pričakovana pridružitev Romunije in Bolgarije schengenskemu območju prostega gibanja. Pomemben delež na prihodkovni strani bodo predstavljale tudi poletne olimpijske igre v Parizu. Pričakovana rast svetovnega turizma je ocenjena na dve odstotni točki.

Pričakovati je nadaljnjo rast prihodov turistov iz ZDA. Zaradi dobrih letalskih povezav so vse bližje azijske države, ki močno spodbujajo turistične tokove in porabo po vsem svetu. Gre za pozitivna pričakovanja, ki jih na drugi strani bremenijo tudi drugačni izzivi: stalna visoka inflacija, visoke obrestne mere, motnje v trgovini, geopolitični pretresi in še kaj bi se našlo. Vsi krizni dejavniki povečujejo cene energentov, življenjske košarice, nenazadnje vplivajo na stroške prevoza in nastanitev.

Ljudje postajamo previdnejši in za svoj denar zahtevamo več. Potujemo bliže domu, trajnostne in vzdržnostne prakse prihajajo v ospredje. Pomanjkanje turističnega osebja ostaja kritično in težko obvladljivo glede na velika povpraševanja v času turistične sezone.

Evropa ostaja na 94 % glede na predpandemijsko leto, Afrika pri 96 %. Bližnji vzhod je edina svetovna regija, ki je že presegla rekordno leto 2019 za polnih 22 % prihodov s strani mednarodnih turistov. Veliko vprašanje ostaja razvoj konflikta med Hamasom in Izraelom, sploh če se bo konflikt širil v regiji, pa tudi vojna v Ukrajini in konflikt z Rusijo, ki močno prispeva k dvigu energentov in cene žita.

Trajnost in vzdržnost bosta torej glavni besedi in aduta, na katera stavijo tudi slovenski in hrvaški delavci v turizmu. A kaj, ko se zdi, da klimatske spremembe tiho in vztrajno spreminjajo čas trajanja že tako kratke sezone, ko vesoljni svet hoče iste tedne v letu namakati svoje nožice v košček že zdavnaj preobremenjenega Jadrana. Delavcev pa kar ni in jih tudi ne bo (zaenkrat).

Mitja Zupančič

Odgovorni urednik

Podobne teme:

• Odlični trendi v hrvaškem turističnem prometu
• Leto 1/ št. 11; Vzdržnostni turizem
• Namesto znižanja, višje pristojbine za navtike
• Leto 5, št. 57; Navtika leti v nebo
• Nižje turistične takse v RH