Murtersko 22. latinsko idro
Besedilo: M. Zupančič, fotografija: arhiv eMORJE.com
Kultna regata tradicionalnih bark z latinskim jadrom je letos doživela že svojo 22. ponovitev in prvo brez njenega idejnega očeta, Željka Jerata. Pristopili so vsi Murterčani, stari in mladi, da bi izrazili zahvalo preminulemu nekdanjemu predsedniku, predvsem pa s skupnimi močmi ohranili otok Murter in festivalske dneve, kot osrednji skrbniki pomorske dediščine na Jadranu, kar jim je brez dvoma v celoti uspelo.
Večdnevni festival
Kot običajno je enomesečni festival postregel s številnimi dogodki na morju in na kopnem. Vrhunec pa je bil kot vedno zadnji septembrski konec tedna, ko je bil petek posvečen otrokom, mladini in običajem, sobota tradicionalni plovbi v murtersko-betinskem akvatoriju, nedelja, na godovni dan sv. Mihaela, tudi patrona mesta Murter, s startom točno ob 15. uri, pa velika regata.
Na mladih svet stoji
Novo vodstvo Zadruge latinsko idro, ki jo vodi predsednik Jakov Lovrić, se močno zaveda, da zapisana misel »na mladih svet stoji« ni le fraza, ampak dejstvo, ki ga člani zadruge udejanjajo tudi v praksi. Mladež so vključili v pripravljalni del, na gajeti Kurnatarica, ki ponosno nosi registrsko oznako MU – 1, pa so bili prav oni, otroci, ki so nedavno še v vrtcu prihajali v mandrač na ogled lesenjač, tisti jesenski dan pa so, sedaj že kot šolarji, resnično jadrali in bili del regate.
Jerat je lestvico postavil visoko
Ko je prvi predsednik in eden od ustanoviteljev zadruge latinsko idro, predvsem pa snovalec ideje o revitalizaciji tradicionalnih bark pod latinskim jadrom, začel s projektom, nihče ni niti v sanjah mogel slutiti, kako velik uspeh bo doživela ta ideja. Potem, ko so lesene barke že skoraj izginile z otoka, so ponovno oživeli škveri in mestni mandrač. Prezgodnje slovo Željka Jerata pa je postavilo pred velik izziv novo vodstvo, kajti, kot je rekel novi predsednik, je bila lestvica postavljena zelo visoko, on pa ni Jerat, ne more niti ne želi biti. A z zaupanjem prijateljev je poprijel za krmilo, povabil staro in mlado, združil vse sile in s skupnimi močni so uspeli pripraviti enega najboljših festivalov, če že ne najboljšega v vsej svoji zgodovini, pa tudi na Jadranu. Obiskovalci smo razumeli, da so to naredili tudi za Željka, zanj in v njegov spomin, ko je na desni podkrižni priponi z vseh bark v vetru plapolal tudi spominski črni trak.
Odlična popotnica za naprej
Spominska slovesnost v dvorani Žut, ki ni bila žalna seja, pač pa srečanje prijateljev Željka Jerata, je izzvenela nabita s čustvi, a s trdno odločitvijo, da bo otok Murter stopal po njegovih poteh še bolj smelo in združevalno, kajti kdor čuti ljubezen do morja in pomorske dediščine, ta ima tudi voljo skrbeti zanjo.
Ribiški pomol
Stari kamniti ribiški pomol že sicer predstavlja vozlišče socialnega življenja na otoku, v času latinskega jadra pa dobesedno oživi, ko v zraku omamno dišijo avtohtone otoške gastronomske specialitete, posebno dodano vrednost pa mu doda prikaz domačih obrti, šeg in navad, kjer imajo Kurnatarke – žene s Kornatov prav posebno vlogo. Ta je bila že skozi vso zgodovino enakovredna moški, enako je v času festivala, pa tudi sicer, znajo pripomniti otoški …
Plovba proti Betini
Ena izmed ustaljenih navad je tudi plovba po murtersko-betinskem akvatoriju kot ogrevanje pred glavno regato. Lesenjače zajadrajo proti sosednji Betini, tam pa jih gosti sestrska Zadruga betinska gajeta. Tradicionalna juha iz čičerike, slani inčuni, pečene ribe in meso ter domače vino pa so del tradicionalne folklore, ki se ob zvokih dueta s harmoniko in kitaro vselej konča, predno pade sonce za obzorje, kajti večeru sledi veliki regatni dan.
83 lesenjač na startu
Organizator je v zgodnem jutru odprl regatno pisarno, kamor so prihajali barkajoli iz vseh koncev Jadrana prijavljat svoje posadke. Tradicionalna majica z novim logotipom, celo pomorska zastavica za barko, sta bili dani v kompletu udeležencem regate. Skrbnemu opazovalcu se tokrat ni moglo izmuzniti, da so dneve latinskega jadra s svojo prisotnostjo močno podprli tudi prijatelji morja in tradicije iz bolj oddaljenih destinacij, kot sta otoka Hvar in Vis ter kolegi s Kvarnerja. Čutiti je bilo evforijo v zraku, vznesenost in radost, ko je organizator sprva objavil podatek, da se je na start prijavilo 78 posadk na prav toliko barkah, kar je pomenilo tri več, kot je bil dosedanji rekord jubilejne, 20. ponovitve. Ko pa so šteli še svoja plovila, je bilo veselje popolno in števec se je tokrat ustavil pri rekordnih 83 barkah.
Start s pomočjo sidra
Zmeraj je zanimivo opazovati startno linijo, ko so levti skupaj, gajete in kaiči na drugi strani, vmes pa še druga tradicionalna plovila. S krmo privezani ob pomol ali na pritrjeno vrv, s premcem pa zasidrani, čakajo na start, ko je pomembno razviti jadro, se povleči s sidrno vrvjo, dvigniti sidro ali pa ga enostavno odvreči v morje in ujeti veter v veliko lantino. Regatno polje je bilo, kot običajno v slabih vetrovnih razmerah, krajše, pri edinem obratu je bilo precej gneče, nekateri so si morali pomagati tudi z vesli, da so se rešili in ohranili barke nepoškodovane, najhitrejši med njimi pa so vozili svojo regato. Tokrat je šlo brez nesreč, večjih trkov ali prevračanj.
Gajeta Trtuša
Že drugo leto zapored je z velikim naskokom bila absolutno najhitrejša gajeta Trtuša (MU – 752, l. 1968) družine Turčinov (Klepac), za njo kaič Marinka (tudi zmaga v razredu), na tretje mesto se je uvrstila gajeta Sirotica, četrti je bil levt Jaruh, tudi hkrati prvi v svojem razredu. Skupaj je torej nastopilo rekordnih 83 posadk s 388 člani posadke, med njimi je bilo 46 gajet in 11 levtov.
Jaruh
Prav rezultat Jaruha je bil čez vse. Za krmilom je bil sin pokojnega Željka Jerata, mladi Grgo Jerat, ki zadnja štiri leta ni več jadral. Dokazal je, da je iz pravega testa, zmogel je stopiti naprej in trud je bil poplačan z izvrstno uvrstitvijo, hkrati pa je nevede vsem udeležencem pripravil najlepši mogoč konec tokratnega festivala. Da kri ni voda, vemo vsi, da velja negovati lastne korenine, pa vedo modri. Prof. Vladimir Skračić še ni rekel zadnje besede, od njega se lahko še marsikaj naučimo iz naše skupne pomorske preteklosti za prihodnost.