Izginjajoči svet – ohranimo naše morje
Narodni muzej Slovenije – Metelkova, od 6. 2. do 22. 4. 2020
Fotografska razstava Ive Šoše
Ive Šoša je Dalmatinec, rojen v Zadru leta 1968. Je poklicni mornar-potapljač, inštruktor potapljanja in podvodni fotograf z izrazitim čutom za naravo, glasbenik, predvsem pa zaljubljenec v morje in življenje v njem. Sodeloval je na skupinskih razstavah, imel je tudi več samostojnih razstav, njegove fotografije hranijo v dokumentaciji Prirodoslovnega oddelka Narodnega muzeja Zadra. S svojimi fotografijami nas želi opozoriti na izginjanje življenja in lepote pod morsko gladino.
Ive Šoša, mornar-potapljač
»Nocoj sem prišel, da bi z vami delil zgodbo o globinah svojega morja. Ta zgodba govori o stvareh, ki so življenjskega pomena za vsakega od nas. Če jim boste dovolili, bodo te fotografije spregovorile o času, ki ga nimamo. Slišali boste zgodbo o krhki lepoti, ki je nadvse pomembna, a je ne znamo varovati. Našli boste celo poglavje o potrpežljivosti – pozabljeni veščini v času, ko mora vse biti zdaj, takoj! In nazadnje boste spoznali globoko tišino, ki v sebi nosi vse tiste ezoterične pojme, ki nas določajo kot ljudi: ljubezen, samoto, radost, žalost, nezvestobo, potrpežljivost, pomirjenost in sožitje. Prepoznali boste značilnosti mediteranskega sloga, elemente lokalnega in univerzalnega, mojega in od vseh nas.
Prisluhnite mislim teh bitij
Postojte in prisluhnite mislim teh bitij, ki sem jih leta in leta fotografiral, dokler jih nisem zbral dovolj za stene vašega muzeja. Čakajoč, da se mi približajo, sem bil na svoj način priča uničujočim spremembam našega planeta. Na fotografijah ne boste našli plastičnih odpadkov, kar pa ne pomeni, da jih ni. Ne boste našli posledic naše brezbrižnosti, ki jih morje samo na videz skriva pred očmi, saj vidijo le površino. Ne boste videli mastnih madežev umazanije, ki jo z vseh strani zlivamo vanj. Ne zato, ker ne obstajajo, ampak zato, ker sem brezglavo zbežal stran od njih – enako, kot to počnejo preživeli prebivalci modrega sveta. Na fotografijah ne boste našli naplavin ali dna, prekritega s plastičnimi odpadki in šuštečimi vrečkami vseh barv in oblik. Postale so potrošno blago, ki ga vsak dan mečemo v obraz naravi, ki ni kos takemu nasilju. To niso lepi prizori, ki bi jih želel deliti z vami. Težke teme puščam na strani, jih pa poudarjam z lepoto, ki se je še ni dotaknila kuga našega časa. Stari narodi, Rimljani, ljudstva pred njimi in vsi ljudje, ki so do danes živeli na teh obalah, so svojo embalažo pustili kot okras morju in podmorju. Tisoče let v sožitju z morskimi prebivalci brez posledic bivajo amfore, keramični vrči in krhke posode različnih oblik. Šele nam je v zadnjih sto letih uspelo zasititi morje s strupenimi, agresivnimi in pogubnimi plastičnimi izdelki: z njimi smo ubili že dobršen del veličastnih prebivalcev našega skupnega sveta. To je tema, o kateri govorijo te fotografije.
Prisluhnite, o čem pripovedujejo fotografije
Prisluhnite, o čem pripovedujejo. Slišite lahko zgodbo o času, ki ga lahkomiselno zapravljamo. O času pričajo fotografije potopljenih ladij. O času, ki mineva, gloda, strga, praska, pušča rane tako na ladijskem boku kot na naših obrazih. Zelo težko je fotografirati potopljene razbitine – grobnice spečih mornarjev, tiha mesta smrti, skrite solze na zgubanih obrazih umirajočih. S časom obod ladje izgineva, pokažejo se rebra, popokajo stekla, dokler na koncu ne ostane le obris duše za nekega novega radovedneža, ki se podaja v iskanje nevidnega.«
Predavanja in predavatelji
Razstava bo odprta vse do 22. 4. 2020, vsak torek pa bodo pod okriljem te razstave nastopali tudi različni predavatelji: Andrej Gaspari, Mitja Zupančič, Tilen Genov, Ive Šoša in Ciril Mlinar Cic, Tina Palaić in Uroš Robič. Muzej je organiziral tudi javna vodenja in družinske ter otroške delavnice. Vabljeni!
