23. latinsko jadro – Murterska tradicija

Spomladi je otok Murter med prvimi postal žarišče epidemije covid-19. Za trenutek je bil popolnoma odrezan od sveta. Na cesti z otoka so bile postavljene celo ježevke, med prebivalce se je naselil strah. Takrat pa so zbrali moč in pogum, se dobro organizirali, in kot skupnost prebrodili težave.

 

23. latinsko idro je bilo zaradi koronavirusne situacije v marsičem drugačno.

 

Prišla je turistična sezona, z njo nova stvarnost in izražena želja živeti človeka spodobno življenje. Otok, ki je znan kot zibelka ohranjanja tradicije svojih prednikov, se je naslonil na svojo prvobitnost. V izvornih koreninah svojih dedov je našel pot tudi za vnaprej, četudi v negotovih časih. Lesena barka in lik človeka v Kornatih sta kot magnet vabila na otok, ki je po prestani popolni karanteni sredi sezone beležil pretekli sezoni primerljive rezultate. Na Murter se je vrnilo življenje in optimizem. Drug za drugim so sledili dogodki, strogo nadzorovani in z upoštevanjem vseh priporočil zdravstvene stroke. Četudi širši javnosti močno podprti z elektronskimi mediji in oglaševanimi preko socialnih omrežij, so ohranili svoj prvotni namen, še močneje pa združili lokalno skupnost.

 

Druženje enako mislečih je glavno vodilo tradicionalistov.

 

Vseskozi pa je bila prisotna želja številnih otočanov, da se tudi letos organizira program enomesečnega praznovanja latinskega jadra, že 23. po vrsti, in drugega, ko med njimi ni več Željka Jerata, lokomotive in enega izmed začetnikov gibanja. Niti v enem trenutku ni bilo dileme, če program bo, odprto je ostalo le vprašanje, kako obsežen naj bo, koliko deležnikov naj vabi v agendo, in kako naj se ga čim manj boleče prilagodi skladno z zahtevami in priporočili Nacionalnega zavoda za javno zdravje.

Glavni in najbolj množični dogodek je tako ostala regata tradicionalnih bark – 23. »latinsko idro«, ki v Murter privabi številne barke in njihove barkajole, pa tudi goste in prijatelje tradicije. Trdno odločeni so bili Murterčani, da jim letošnjo dirko pač ne sme vzeti nihče, niti covid, saj se približujejo četrtstoletnemu jubileju, ko brez prekinitve ohranjajo pri življenju duhá svojih dedov.

 

Na Murter so spet prišli prijatelji s Hvara, z njimi pa tudi prof. Branko Kirigin.

 

Začeli so davnega leta 1997, ko so skupaj sedeli fantje v Vruljah, v Kornatih, in se dogovorili, da bodo označili učno pot od tega največjega kornatskega zaselka do polja Trtuše, v otoški dolini za Vruljami na Kornatu in organizirali regato tradicionalnih bark z latinskih jadrom. Jadrali so, kot nekoč z Murterja, do svojih prekomorskih posesti. Sprva tri barke, nato osem, sedaj v povprečju najmanj petdeset.

 

Ob rodovitnih poljih na Modravah predstavljajo Kornati glavne murterske prekomorske posesti.

 

Kako velik razvoj je bil narejen skozi dobri dve desetletji, se najlažje vidi prav po prijavah na ta veličastni dogodek, ki ohranja živ spomin na preteklost za prihodnost. V letu, ko so se Murterčani poklonili spominu na prvega predsednika Zadruge »latinsko idro«, je prišlo na start rekordnih 84 bark. Letos, kljub covidu, je uradno startalo 57 posadk, dodatne tri so prišle na regato že po začetnem pisku.

 

Tokratne regate se je udeležilo 57 prijavljenih ekip. Naknadno so prišle še tri.

»Latinsko idro« je posebna regata, nabita s čustvi in energijo. Častno je jadrati okoli otoka, najprej mimo rta Gradine v smeri Sustipanca, okoli otočka, v smeri NW do boje pri Žminjaku, okoli Tegine in nazaj v Murter do Velike rive. Skupna dolžina kurzov je 6,1 NM, vendar zahteva precej jadralnega znanja in skriva tudi nekaj pasti. Z vetrom in v veter je jadranje predvidljivo, okoli otočka pa je zmeraj zavetrje in brezvetrje. Tam se dogajajo taktične odločitve; podaljšati stranico in z vetrom odpluti daleč naprej in ujeti veter, ali pa s hitrostjo ubrati najkrajšo pot okoli otočka ter izkoristiti inercijo barke ter se izvleči iz vetrovnega žepa. Človek ne bi pričakoval, ampak prav pri Sustipancu se zmeraj odigrava prava drama in rojevajo razlike, ki se kažejo kot odločilne pri končnih uvrstitvah.

 

Start regate je zmeraj vznemirljiv; sidro s premca, s krmo vezani k obali, čakajo na startni signal levti, gajete in kaiči.

 

Start je zmeraj v zalivu Hramina, nato pa kurz okoli rta Gradine, kjer je tudi pokopališče s cerkvijo in ostanki ilirskega naselja Colentum.

 

Na obratu v brezvetrju za otočkom Sustipanac, si lahko dobil ali pa izgubil regato.

 

Vse pa se začne že pri startu. Barke, razdeljene v tri razrede: kaiči, gajete in levti, se sidrajo s premcem in vežejo s krmo k obali Velike rive oziroma na usidrano vrv. Glede na veter so optimalno postavljeni levti, ki imajo najmanjše manevrske sposobnosti, sledijo gibčne gajete in skrajno levo, če gledamo z morja proti rivi, so poskočni lahki čolni – kaiči.

 

Bližnja srečanja

 

Pisana flota čolnov in vedro razpoloženih ljudi hkrati predstavlja ambientalno razglednico kraja in otoka, ki se je zavedal svojega poslanstva in je tradicijo vpletel v svoj turistični produkt. Zato ne čudi, da je ostal otok Murter, z njim pa kraji: Betina, Murter, Jezera in Tisno, hit tudi letošnje sezone.

Tradicija pač traja in ni omejena le na vrhunec dopustniških dni. Njihovi škveri so delujoči, povsod je mogoče opaziti les, tradicionalni čolni pa se zibljejo v vseh mestnih mandračih. Kaj je torej lepšega, kot doživeti regato pod latinskimi jadri na otoku, kjer mojstri še vedno ustvarjajo svoje rokodelske stvaritve, in kjer mladina verno sledi svojim očetom in dedom.

Posebno skrb Murterčani vlagajo prav v otroke. Učijo jih rokodelskih veščin gradnje lesenih tradicionalnih bark, učijo jih jadrati pod latinskim jadrom. Gajeta Kurnatarica je tisti prvi »šolski« čoln, kjer otroci predstavljajo večinski del ekipe. Letos so obnovili Zadrugarko, ki bo druga »šolska« gajeta. Preizkušanje v paru je tudi na morju najlepše. Sploh vsi delajo sistematično z otroki. Tako je Niko Papeša vodil malo šolo jadranja za otroke. Ni mu bilo žal vloženih ur, saj pravi, da so tudi njega drugi naučili, sedaj pa čuti dolžnost, da vrača dobro s svojim znanjem in delom z mladimi.

 

Gajeta Kurnatarica zmeraj skrbi, da se tradicija prenaša na otroke in mladino.

 

Obnovljena gajeta Zadrugarka bo še drugi čoln, v katerem se bodo mladi učili pomorskih veščin.

 

Tistimi mladimi, ki ponosno nosijo majice vsakokratne regate »latinskega idra«, tistimi mladimi, ki poznajo les, barke, morje, pesmi, govor in običaje. Ponosni so, da so »Murterini«, to pa je nekaj, kar očara še tako vase zagledanega prišleka na ta severno dalmatinski otok.

Je res, da letos ni bilo običajnega spremljevalnega programa, odnesli so ga zdravstveni ukrepi, je bilo pa vse podrejeno morski bratovščini, prijateljem in enako mislečim, to pa v življenju največ velja. So pa zato bila snidenja toliko bolj iskrena in prisrčna.

23. latinsko jadro je seveda imelo svoje uradne zmagovalce:

  • MU 887 „ILKA“, ANTE DAVOR TURČINOV, gajeta
  • MU 752 „TRTUŠA“, ANTE TURČINOV, gajeta
  • MU 906 „MARINKA“, FILIP SLADIĆ, kaič brez motorja
  • MU 229 „VADA GODULICA“, KREŠIMIR PAPEŠA, gajeta
  • MU 612 „BABA TONE“, DARIO FILIPI, gajeta
  • MU 1104 „BEPINA“, EDI TURČINOV, gajeta
  • MU 485 „SIROTICA“, DAMIR ČORKALO, gajeta
  • MU 1054 „MARINA BETINA“, BORIS NINIĆ, gajeta
  • MU 111 „JARUH“, GRGO JERAT, levt
  • MU 1700 „LIPA MOJA“, JADRANKO PAVIĆ, gajeta

 

Ženska ekipa je tokrat na regatnem polju imela precej težav, a je vse srečno rešila.

 

Ekipa Bažokić velja za zaščitni znak vsakokratne regate.

 

Zmagovalci pa so bili vsi Murterčani, ki so se navkljub negotovim razmeram odločili, da s pametjo, umirjenostjo in zrelostjo nadaljujejo tradicijo, in uspelo jim je. Zahvala gre celotni lokalni skupnosti, še posebej pa Jakovu Lovriću in njegovi ekipi. Ko je prevzel mesto predsednika, je dejal, da je predhodnik pustil letvico postavljeno visoko, predvsem pa, da ni, ne more niti ne želi biti nekdo drug, zato bo delal manjše korake in po svoji vesti ter presoji. Od prvega dne Jakov stavi na timsko delo, na mlajšo ekipo, in vztrajno žanje sadove.

 

Zadovoljni obrazi zmagovalnih ekip po prihodu v cilj.

 

Murterčani imajo še veliko neizkoriščenih možnosti, predvsem morajo začeti upravljati z NP Koranti in svojimi prekomorskimi posestmi. Po poteh »starih Kurantarjev« pa bi lahko bila nadgradnja projekta »Latinsko idro«, ko bi svoj način življenja in prostočasno dejavnost udejanjili v vrhunski turistični produkt višje dodane vrednosti.

 

Podobne teme:

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

Spletno mesto uporablja piškotke zaradi boljše uporabniške izkušnje. Z uporabo naše spletne strani potrjujete, da se z njihovo uporabo strinjate. Več o piškotkih

The cookie settings on this website are set to "allow cookies" to give you the best browsing experience possible. If you continue to use this website without changing your cookie settings or you click "Accept" below then you are consenting to this.

Close