Hrvaški center o koralah na Zlarinu
ZLARIN Domačini so se na tem največjem otoku šibeniškega arhipelaga nekoč ukvarjali s pomorstvom, ribolovom in turizmom. Poznani so bili tudi kot izvrstni lovci na korale. Prvi pisni viri o lovu na korale izvirajo iz 14. stol., pri tem opravilu pa se Zraljčani prvič omenjajo leta 1412. Zanimivo je, da podmorje Zlarina sicer nikoli ni imelo koral, so pa otoški fantje specializirali tehniko lova in redno odhajali na bogata lovišča okoli otoka Žirje, odjadrali so tudi na greben pred otokom Lastovo. Skozi čas pa je otok Zlarin postal sinonim za obdelavo rdeče korale na Jadranu, kar ostaja vse do današnjih dni.
Dejavnost nabiranja koral se je obdržala skozi stoletja, glavna trgovska pot pa je može z Zlarina vodila v Neapelj. Posebno natančno določena je bila regulacija lova na koralo v času Beneške republika in tudi kruto sankcionirana. Obrt lova na koralo je bila uspešna vse do leta 1955, ko so zaradi neekonomičnosti prenehali z dejavnostjo. Težave so na Zlarinu imeli že leta 1903, ko so na otoku ostali le še trije lovci na korale. Da bi ohranili rokodelsko obrt in tradicijo lova na korale, so leta 1931 ustanovili prvo zadrugo obdelovalcev koral in spužev. Žal je zadruga propadla takoj po tem, ko je sredi prejšnjega stoletja zlarinska flota gajet ogromno investirala in odplula na lov na korale v jugovzhodno Sredozemsko morje, vsi njeni čolni pa so bili zaplenjeni v egiptovskem pristanišču zaradi arabsko-izraelske vojne.
Na Zlarinu se je kljub vsemu obdržala rokodelska dejavnost obdelave in oblikovanja rdeče korale vse do današnjih dni. Eden najbolj znanih mojstrov je bil Viktor Lukin (1922 – 2006). Po Viktorjevi smrti je delavnico prevzela vnukinja Ivana Jurić. Na otok pa se je preselil tudi zlatar in oblikovalec koral Miro Bešker, ki se je zavzel, da bi Zlarin postal evropski center za obdelavo koral.
Želja se mu je skoraj uresničila. V hiši, kjer je do lanskega leta imel svojo delavnico, sedaj nastaja Hrvaški center koral, ki pa bo imel predvsem domoznansko in muzejsko vrednost. Investicijo vodi mesto Šibenik, sofinanciran je iz evropskih investicijskih in strukturnih skladov. Celotna investicija je ocenjena na 24.127.147,50 HRK, od tega bo EU prispevala 13.332.404,97 HRK. Projekt bi moral biti končan do 1. 6. 2021, a se je zaradi kovidnih zapletov obnova stavbe zamaknila v letošnjo jesen, Bešker pa je medtem že tudi uspel najeti svoje nove prostore v nekdanji galeriji, ki so v neposredni bližini znanega zlarinskega hotela Koralj.
Besedilo: Mitja Zupančič, foto: arhiv eMORJE.com