Tradicija izlova koral
Dalmatinski otok Zlarin zmeraj očara s svojo naravno lepoto, kristalno čistim morjem in bogato zgodovino. Zaradi svoje geografske lege je vselej imel pomembno strateško vlogo kot skrbnik varnega vhoda v kanal sv. Ante in varuh mesta Šibenik. Otok s skupno površino 8,19 km² osvoji vsakega že z vstopom v pristanišče, ki je naravno zaščiteno pred južnimi in severovzhodnimi vetrovi, zato ob svoj kar 131 m dolg pomol privablja na privez veliko število navtikov.
Zlarin je tretji največji in eden od šestih naseljenih otokov šibeniškega arhipelaga, in eden redkih »sprehajalnih« otokov na Jadranu. Na celotnem otoku namreč ni niti enega avtomobila, zato sta sproščeno vzdušje in mir stalnica otoškega vsakdana, prostorne gozdne površine pa so prepredene s suhozidi in kolesarskimi ter pešpotmi. Hkrati je prvi jadranski otok, ki se je odrekel plastičnim vrečkam.
Tradicija izlova koral
Znanje o ekstrakciji koral, ki jih lahko najdemo celo na globini 200 metrov, se je preneslo z očeta na sina, iz generacije v generacijo. Najpomembnejše orodje je bil »inžin«, t. i. leseni križ sv. Andreja, obtežen s težkim kamnom na sredini, da ga je potegnilo na morsko dno.
Zlarinci so bili že v 15. stoletju najbolj znani lovci na korale na Jadranu. Najbolj pomemben čas v bogati zgodovini izlova koral je bilo leto 1808, ko so Zlarinci dobili izključno pravico do izlova koral od Kvarnerja do Kotorskega zaliva. Po odkritju novih koralnih grebenov na Siciliji konec 19. stoletja se je vrednost koral zmanjšala in prebivalci Zlarina so izlov počasi opustili. Da bi ohranili in oživili tradicijo koralnega ribolova, je bila leta 1931 na otoku ustanovljena zadruga »Coral-Sponge Cooperative«, ki je poleg ribolova imela prednostno nalogo organizirati obdelavo koral, ki se je ohranila do danes.
Vendar pa je bilo korale težko prodati, gospodarstvo je bilo v krizi in s približevanjem druge svetovne vojne je bila zadruga zaprta. Po vojni so se pojavili poskusi oživitve izlova in predelave koral. Na otoku je bila ob trgovini odprta prva zasebna rokodelska delavnica.
Tradicija predelave koral se je ohranila vse do današnjih dni. V svoji delavnici »Zlarinka« obdeluje korale zlatar Miro Bešker, za prodajo skrbi Ljuba Kristin. V neposredni bližini je še vedno odprta delavnica pokojnega Viktorja Lukina – zadnjega zlarinskega rokodelskega mojstra za oblikovanje koral – preurejena v trgovino, ki jo vodi njegova vnukinja Ivana Jurić. Izdelke iz koral je mogoče kupiti tudi v Hrvaškem centru koral Zlarin.
Hrvaški koralni center Zlarin je začel delovati 2. junija 2023.
V hrvaškem koralnem centru Zlarin je na inovativen in zanimiv način prikazana zgodba o stoletni tradiciji koralnega ribolova na tem otoku šibeniškega arhipelaga.
Koraljenje je najpomembnejša kulturna dediščina in največja posebnost Zlarina. Prve pisne sledi prebivalcev Zlarina kot najbolj znanih lovcev na korale pa segajo v 15. stoletje. Od takrat rdeče koralne veje tečejo skozi vse pore življenja, zgodovine in tradicije Zlarina, »otoka koral«.
Z odprtjem Hrvaškega centra koral Zlarin so rdeče korale postale gonilo razvoja otoka na povsem drugačen način. Privlačnost rdeče korale in njen status, namesto izkoriščanja morskega bogastva, postaneta izhodišče vseh pripovedi o potrebi po ohranjanju biotske raznovrstnosti.
Hiša Kažerma
Kažermska hiša je razstavni prostor Hrvaškega koralnega centra Zlarin, prostor z dragoceno, stalno razstavo, ki na inovativen in zanimiv način pripoveduje zgodbo o neločljivi povezavi med Zlarinci in koralami ter poudarja potrebo po ohranitvi Jadrana in njegovih zavarovanih vrst. Kažermina hiša je opremljena z najsodobnejšo tehnologijo, kot so obogatena resničnost, kinetične figure in druge avdiovizualne atrakcije, obiskovalci pa lahko uporabljajo tudi čitalnico z znanstvenimi članki in poezijo ugledne zlarinske pesnice Vesne Parun.
Mimogrede, hiša Kažerma je prvotna lokacija, kjer so bile korale obdelane na Zlarinu. Italijanski okupatorji so v drugi svetovni vojni v njej postavili svojo karabinjersko postajo. Partizane in njihove družinske člane so tja pripeljali na posebno obravnavo in mučenje, včasih tudi do smrti. Postaja je delovala od leta 1941 do 1943. V spomin na žrtve je bila na Kažermu postavljena spominska plošča.
Kasneje je bilo to družabno središče otoka, danes pa je kraj, ki pripoveduje edinstveno zgodbo o sožitju otoka, človeka in koral.
Hiša Šare
Hiša Šare se nahaja na nasprotni strani ulice in je urejena za namestitev raziskovalcev, znanstvenikov, učencev in študentov. V pritličju obnovljene kamnite hiše je prostor za druženje, senca vrta pa vabi na počitek in razmislek. Kažermska hiša in Šarejeva hiša sta globoko vtisnjeni v kolektivni spomin kraja kot središč družbenega življenja in ene zadnjih trdnjav tradicije predelave koral.
Profesor Petar Kružić o stanju populacije rdečih koral v Koralnem centru Zlarin
Petar Kružić, po materi sin slovenskih korenin, sicer pa profesor na Fakulteti za znanost v Zagrebu, je imel v sredo, 12. junija 2024, v Koralnem centru Zlarin predavanje o stanju populacije rdečih koral. »Rdeča korala (lat. Corallium rubrum – hči morja) je zaščitena vrsta koral, ki lahko na prvi pogled izgleda kot rastlina, v resnici pa je mineral, ki ga sestavlja več tisoč miniaturnih živali. Njegova intenzivna barva in zanimiv videz sta ga spremenila v zelo zaželen material za izdelavo nakita, kar je privedlo do sistematičnega lova na ta organizem in uničenja njegovega habitata. Habitat v novi dobi uničuje predvsem človek z uporabo ribiških mrež in okoljskimi spremembami, ki rezultirajo v evidentnem dvigu temperature Jadranskega morja.
Vir in foto: Hrvaški center koral Zlarin
