Boštjan Horjak, solastnik in direktor Liberty Adriatic

Po študiju mednarodnih odnosov ga je odneslo v turistične in organizacijske vode. Leta 2001 je prevzel podjetje Tao Turizem, leta 2003 je postal izvršni direktor Liberty Adriatic. Od leta 2006 je solastnik in direktor Liberty Adriatic, ki je še pred kovidno krizo zaposloval 14 sodelavcev v štirih državah (Slovenija, Hrvaška, Črna gora in Srbija).

Mitja Zupančič

Fotografija: osebni arhiv Boštjan Horjak

eM: Kako velika je družba Liberty International in kam sežejo njeni začetki?

Liberty International turisem Groupe je pred točno 30-imi leti v Pragi ustanovil Mario Enzes Berger, torej se je pisalo leto 1991. Od takrat se je skupina močno razvila in ima svoje agenture v več kot 50 državah sveta. Liberty Adriatic je del te velike mednarodne skupine in jo vodim. Lastniška struktura je znana po celem svetu in enaka: 51 % delež ima holding, 49 % pa lokalni management.

 

 

eM: Torej ste v skupini zelo različne agencije, po obsegu in številu ljudi, ki jih servisirate in zastopate, kot EU?

To je res, smo različno veliki, pravila in pravice pa veljajo za vse enako. Še več, temeljijo tudi na medsebojni solidarnosti, kar je zagotovo lepa poslovna strategija.

eM: Katere države so pod vašo ingerenco, kateri trgi so za vas najbolj pomembni?

Liberty Adriatic ima svoje podružnice v Sloveniji, Hrvaški, Srbiji in Črni gori. S tem sem posredno že tudi odgovoril na vaše nadaljevanje vprašanja. Seveda pa imamo svoje sodelavce tudi v Bosni in Hercegovini, Severni Makedoniji in Albaniji, le da je tam zaenkrat še manj možnosti za razvoj produktov. Če mene osebno nekdo vpraša, kateri trgi so najbolj pomembni, so to tisti, od koder prihaja največ poslovnih priložnosti.

eM: Katera je torej vaša temeljna dejavnost?

Enoznačna beseda je turizem, ampak ne katerikoli. Zelo smo usmerjeni v tako imenovani poslovni turizem, ki je povezan s kongresno dejavnostjo in tako imenovano industrijo srečanj. V resnici smo DMC (angl. Destination Management Company). Pandemija in z njo povezana globalna zdravstvena kriza nam je v času trajanja oklestila poslovni rezultat za 95 % glede na leto 2019. Dobesedno so se zaprle vse dejavnosti, preživljali smo ekstremno zahtevne čase. Dejavnost smo sicer ohranili, res pa je, da smo morali do popolnosti znižati stroške poslovanja, da bi preživeli. V tem istem času smo razvili tudi nove produkte, ki pomenijo prostočasni turizem in individualni za posebne goste.

eM: Ali smeva zapisati, da je koronski čas prinesel tudi nekaj novih izzivov in spoznanj, morda celo nekaj napredka?

Seveda lahko ta čas pogledamo tudi s te strani. Morali smo preživeti, in ko se ljudje znajdemo na eksistenčnem robu, smo neverjetno kreativni, inovativni in iznajdljivi. Mi smo se vrnili k svojim koreninam in začeli nadgrajevati našo družbeno odgovorno in trajnostno naravnano zgodbo. Na tem področju želimo biti vodilni. Trajnostne zgodbe (GSTC) so tiste, ki so individualno nadgradljive. Nastal je nov produkt, t. i. IMPACT turizem. Naj pojasnim: gre za »slow« turizem, ko naj bi ljudje prišli v manjših skupinah na destinacijo in tam ostali čim dalj časa, najmanj tri dni, vmes pa preizkusili različna doživetja. Narava, pristno okolje, nastanitev v vrhunskih zasebnih objektih, kulturna dediščina, gastronomija, pa še kaj, so tisti izzivi, ki v tem novem času iritirajo doživetij željne turiste.

 

 

eM: V tem primeru torej ne gre za tako želeni in opevani petzvezdični turizem?

Osebno menim, da je slovenska definicija in pojmovanje petzvezdičnega turizma nekoliko izkrivljena, kar sem že večkrat povedal tudi odgovornim na STA. Ustvarili smo si predstavo, ki izhaja iz aksioma petzvezdičnega hotela, turističnega resorta in pritiklin, ki naj bi bile v takšni ponudbi. Petzvezdični je lahko tudi IMPACT turizem (Turizem z učinkom), sploh pa to ni ceneni turizem, ampak tisti, ki se spogleduje z višjo dodano vrednostjo. Infrastruktura je potreben pogoj, vsebinsko poln in premišljen program pa zadosten. Pri slednjem so mogoči tudi zapleti, saj se pri njegovi pripravi nujno potrebuje premišljen in dovršen program, ki ga mora soustvarjati širša skupina strokovnjakov, zanesenjakov in poznavalcev. Teh ljudi ni največ, tiste, ki uspemo vključiti, pa so naši zakladniki.

eM: Kako daleč pa ste z razvojem produktov t. i. IMPACT turizma, oziroma katere programe ste že razvili?

Gre za projekt, ki ga razvijamo skupaj s socialnim podjetjem Brez dobička. Turizem z učinkom vsebinsko pomeni nadgradnjo trajnostnega turizma katerega cilj ni več minimizacija negativnih učinkov temveč maksimizacija družbenih koristi turizma. Vsi programi so ocenjeni s tako imenovanim impact score. Gre za lastno metodologijo po katerih je mogoče oceniti obstoječe produkte oz. razviti nove. Metodologija omogoča gostu in javnosti vizualizacijo družbenih koristi z vključitvijo oz. izvedbo turističnega produkta. Dokončanih je že nekaj posameznih produktov in paketnih aranžmajev na različnih koncih Slovenije, potem pa naprej.

eM: Kdo pa so vaši gostje, na katere trge prioritetno vlagate največ energije in aktivnosti?

Skoraj 100 % so to tujci. Rekel bi, da je glavni trg skandinavski, nemški, pa tudi francoski. Nikakor ne smem pozabiti na države Beneluksa, niti Anglije in Irske, na drugih kontinentih pa so to Severna Amerika, Kanada in Avstralija. Ti ljudje si res želijo doživetij, slovenska gastronomska in vinska karta pa sta samo češnja vrh ponujene torte avtohtonih doživetij.

eM: Nedavno ste se vrnili iz Črne gore. Kakšni so vaši vtisi po ponovnem turističnem zagonu?

Črna gora je zanimiva država predvsem zaradi intenzivnega vlaganja v razvoj vrhunske turistične infrastrukture, pri čemer mislim na številne nove petzvezdične hotele in resorte. Na tem mestu velja omeniti tudi velika vlaganja v razvoj navtičnega turizma. Sicer pa država nima razdelane celostne razvojne strategije za področje turizma, prezadolženost na državni ravni pa tudi ni najboljša popotnica za prihodnje sobivanje v družbi evropskih držav. Samo poglejte Budvo; počez in povprek se zidajo hoteli, cestni zamaški skozi mesto onemogočajo vzdržno sobivanje domačinov in gostov. Zasledil sem podatek, da je v Budvi največ vdelanega betona na km² površine v svetovni primerjavi, in toliko, da bi ob rušilnem potresu betonska gmota z budvanske pečine celo zdrsela v morje.

eM: Kako pa je s Hrvaško?

Hrvaška niti ne potrebuje posebne promocije, saj kupci sami povprašujejo po njej. Je pa problem, da gre 90 % povpraševanj za eno samo destinacijo, in to je Dubrovnik. Morda še malenkost preko Dubrovnika v kombinacijo s Splitom, in to je to. Izpostaviti pa moram, da je Istra v zadnjem času na področju razvoja infrastrukture in promocije naredila bistven napredek.

eM: Na začetku ste omenili, da imate pisarno tudi v Srbiji. Kako pa se razvija to tržišče?

Predvsem gre za razmah kongresnega turizma. Srbija ima zelo liberalno mejo z Rusijo, njihovi državljani ne potrebujejo vstopnega vizuma, zato je to res ogromen potencial. Druga skupina turistov pa so Indijci, iz istega razloga, pa še odlično razmerje imajo med ponudbo in ceno. V tem primeru je dober rezultat zagotovljen.

eM: Vrniva se na Hrvaško, v našo južno sosedo, ki jo Slovenci masovno oblegamo med dopusti vzdolž vzhodne jadranske obale. Ali razmišljate, je mogoče pripraviti IMPACT turistične produkte tudi v tej državi?

Seveda, takoj ko bo situacija dovolj zdravstveno stabilna in bomo prej končali z domačimi produkti. Hrvaška kot članica EU tudi razume trajnostni turizem, zato je z njimi relativno enostavnejše razviti tovrstne produkte. Druge nekdanje jugoslovanske republike, danes samostojne države, pa so še daleč od pravilnega razumevanja in dojemanja novih trženjskih poti v postkoronskem času. Manjka znanja in infrastrukture, pa tudi mentaliteta se čisto ne poistoveti z novodobnimi normami.

eM: Kaj pa Albanija?

Zvezda na zemljevidu razvoja masovnega turizma, ki pa je ta trenutek v rahlem zatonu. Ležalnik in senčnik pač nista dovolj, potrebno bo tudi veliko ekološko ozaveščanje, skupaj s sočasno ustavitvijo odlaganja smeti v Jadransko morje, brez tega res ne bo šlo.

eM: Kakšna pa je v resnici jadranska perspektiva?

Tu imamo izredne priložnosti razviti odlične produkte vsaj v regiji Istra–Kvarner, kamor sodi seveda tudi slovenska Istra. Pomorska dediščina je lahko rdeča nit in še neizkoriščena priložnost, ki pa zahteva bolj poglobljeno in temeljito pripravo.

eM: Slišali smo, da ste bili pred kratkim v skupini imenovani za glavnega koordinatorja implementacije trajnostnih produktov v celotni skupini Liberty. Kakšna je vaša vloga in namen?

Res je, tu nimam prav veliko dodati. Izkušnje in rezultati so bili tisti kriterij, da so mi podelili in zaupali še to funkcijo, ki pa me veseli, saj so s sodobno komunikacijsko opremo globalni trgi v vsakem trenutku blizu in predvidljivi, izkušnje, kako naj to naredimo, pa tiste, ki naj bi nas dolgoročno umestile na vrh tovrstne ponudbe. Veste, razvoj trajnostnega turizma sloni na lokalnih skupnostih, te pa imajo velik interes za sodelovanje in soustvarjanje.

eM: Pred kratkim so na Brniku odprli nov potniški terminal. Kakšen je vaš komentar?

Zelo potrebna investicija, ki je zaživela v zadnjem hipu. Odziv je dober, povezanost s svetom z urejeno infrastrukturo pa pogoj, da je Slovenija še naprej prepoznavna, lahko dostopna destinacija na stari celini. Bomo pa morali čim prej zgraditi še neposredno železniško povezavo z glavnim mestom. Veste, poslovni ljudje maksimalno optimizirajo svoj čas in ga izkoristijo do bridkega konca. Tu pa še zmeraj zaostajamo v razvoju in posledično v ponudbi. Dobre povezave so nujne za razvoj in obstoj.

eM: Ali bi pritrdili povedi, da v družbi in med prijatelji veljate za hedonista?

Pritrjujem! Veselim se življenja, rad raziskujem svet in ljudi. Na svojem spisku imam že 100 držav, ki sem jih obiskal. Gin, vino in vrhunska kulinarika pa so stvari, ki se jim ne morem odreči.

 

 

eM: Torej radostno podpirate akcijo, ko je Slovenija imenovana za gastronomsko destinacijo 2021?

Seveda, to je res naš potencial. Slovenska gastronomija je vrhunska v svetovnem merilu, chefi, nekateri tudi nosilci Michelinovih zvezdic, pa tudi. To je res radostno področje, in me veseli, da je prav slovenska kulinarika postala eden prepoznavnih promotorjev Slovenije. Sam sem član najstarejšega svetovnega gastronomskega združenja Chaine des Rotisseurs, ustanovljenega leta 1248 pod francoskim kraljem Ludvikom Svetim (kralj Ludvik IX.) Ceh naj bi spodbujal standarde kakovosti, ki veljajo za mizo kraljev. Leta 1950 je bilo to gastronomsko združenje revitalizirano in danes je v združenju več kot 90 državah sveta. Predsednik slovenske podružnice je Seku Mady Conde, jaz pa delujem v vlogi kanclerja – predsednikovega svetovalca. Povem vam, imamo kaj pokazati.

 

 

eM: Kaj pa slovenski vinarji?

V svetovnem merilu so majhni in nepomembni, vina pa vrhunska. Vključujemo jih v svoja gastro doživetja, v šali pa tujim gostom povemo, da slovenskih vin ne poznajo zato, ker jih vse spijemo sami. (smeh)

eM: Ali vas smemo pocukati za rokav in vprašati, katera je osebno vaša najljubša destinacija in zakaj?

To je Afrika, podsaharska, črna Afrika. Ker so ljudje preprosti in radostni, narava pa veličastna, sploh safariji, do katerih imam sicer nekaj zadržkov, saj se jih udeležuje vse preveč ljudi, vozila v parku pa niso niti najmanj ekološko primerna. A lepota narave in ljudi je neopisljiva.

 

 

eM: Zdi se, da že težko najdete nov izziv, ampak zagotovo imate še kakšno skrito neuresničeno željo?

Seveda, to je odkrivanje še ne obiskanih koščkov sveta. Pred kovidom smo že imeli kupljene letalske karte, da bi družinsko odšli na Fidži, potem pa je vse padlo v vodo, le želja je ostala.

 

 

eM: Zdi se, da ste zmerni optimist, ki vam tudi zdravstvena kriza ni vzela kril, četudi se je poslovni svet ustavil. Kako ste uspeli zadržati pozitivno energijo in optimizem?

Z delom, z novimi produkti v Liberty International, sočasno pa sem uresničil tudi svojo veliko željo. Skrivnost vam tokrat povem na glas: v naši mednarodni skupini velja gin za »uradno« pijačo in tudi sam ga obožujem. Ko sem pred leti obiskal gostilno Rajh v Bakovcih, mi je Tanja postregla gin z oznako ONE KEY, ki ga je pripravil Sandi Skale. Takrat se mi je porodila ideja in Sandija sem prosil za pomoč, da pripraviva lasten gin, ki bi bil prav poseben, z izrazitim okusom po citrusih, v ozadju pa bi lebdeli brinovi okusi. Morda bi nekoliko spominjal na moj najljubši gin Monkey 47. Sodelovanje je steklo, Sandi je zvaril okusen gin po mojem okusu in poimenoval sem ga Timeless. Za nekaj simbolike smo vanj dodali začimbe iz desetih držav naše poslovne skupine. Prvotno je bil gin pripravljen za letno srečanje skupine, ki bi moralo pred kovidom biti v Sloveniji. Timless je torej večen, zato pripravljen za letošnjo novembrsko konferenco.

 

eM: Kaj pa recept?

(premislek) Ta je globoko v trezorju! Naj povem še, da je design delo Saše Gorjupa, steklenico pa so okrasili rogaški steklarji.

eM: Ali je gin Timeless mogoče tudi kupiti v prosti prodaji?

Seveda, za sedaj ga lahko kupite preko naše spletne trgovine https://timeless-gin.com, cena limitirane polnitve je 44,99 EUR, serijske pa 34,99 EUR. Za konec naj vam izdam še recepturo za pripravo mojega najljubšega poletnega koktajla, ki se pripravi v razmerju 1 : 3:

30 ml gina Timeless, 90 ml tonika Mediterranean Fever Tree, cela zrna pimenta (old spice = začimba Srednje Amerike, ki jo sestavljajo: klinčki, cimet in muškatni orešek), rezina pomaranče, cimetova paličica in veliko ledu. No, pa na zdravje, ki ga v teh časih res potrebujemo!

 

 

Podobne teme:

• Namesto znižanja, višje pristojbine za navtike
• Predstavljen projekt Safe stay in Croatia  
• Nižje turistične takse v RH
• Leto 3/ št. 30; Ta rdeči fičko
• Leto 3/ št. 31; Jadranske strategije