Krešimir Žic
Inženir informatike in inovator svetovnega merila, ki skrbi za varnost plovil. Njegov vodilni produkt je sistem pametnih senzorjev za nadzor plovila Sense4boat.
Piše: M. Zupančič, foto: arhiv eMORJE.com
eM: Ste informatik, ki dela v navtiki. Kakšne so povezave med tema dvema področjema?
Ja, imam srečo, da sem rojen ob morju, da je oče ustanovitelj najstarejše marine na Jadranu, marine Punat, ustanovljene leta 1964, da sem vseskozi živel z morjem in plovili, ter da sta mi starša omogočila vrhunsko šolanje. Informatika pa je del globalnega sveta, torej tudi navtičnega.
eM: Kaj je torej vaša inovacija, ki je v resnici svetovna?
To je sistem pametnih senzorjev, ki skrbijo za varnost plovila. Zaznavajo vdor vode ali pa nastanek požara ter kontrolirajo stanje baterij (akumulatorjev). Pomembno je, da plovilo nadzorujejo in nanj »gledajo« od znotraj. Tak sistem smo prvi implementirali v prakso in ga preizkusili prav v Marini Punat. Sedaj pa ga ponujamo tudi drugim marinam, saj senzorski sistem deluje s pomočjo pametnih brezžičnih senzorjev (IoT) preko mreže sigfox, ta pa pokriva svet, Jadransko morje pa je z njim pokrito že od 80 do 90 %.
eM: Kaj pa pomeni kratica IoT?
Tako imenujemo vrhunsko tehnologijo pametnih senzorjev – Internet of Things. Dejansko gre za standardne visokokakovostne brezžične senzorje z avtonomnim napajanjem, ki so vključeni v globalno mrežo obveščanja in reševanja, ter s pomočjo posameznih identifikatorjev hkrati sporočajo lastniku plovila in osebju v marinah o stanju plovila iz notranjosti.
eM: Kaj je torej Sense4boat?
Tako smo brendirali – imenovali naš inovativni paket senzorjev, ki pa ga je mogoče kupiti v različnih kombinacijah: le za identifikacijo požara, prodora vode in stanja baterij, najnovejša tehnološka inovacija pa je kombinirani senzor za zaznavanje vode in požara.
eM: Kakšne pa so tehnične zahteve za montažo?
Minimalne, senzorje lahko namesti praktično vsak človek, saj zahteva le namestitev in pritrditev v prostor. Seveda pa to lahko opravi tudi pooblaščena tehnična služba v vsaki marini.
eM: Če si prav predstavljamo, so senzorji kot mornarji v marini, le da opazujejo plovilo iz njegove notranjosti?
Vaša predstava je popolnoma točna. Osebno zmeraj poudarjam, da je nujno potrebno marine informatizirati in modernizirati, način dela, ki je marsikje še v 20., pa prestaviti v 21. stoletje. Že res, da mornarji v vsaki marini opazujejo stanje plovila na privezu, ampak vizualno, in to od zunaj. Tam lahko preverjajo stanje priveznih vrvi, splošni izgled plovila, namestitev bokobranov, stanje opreme, pokrival, biminija itd., ne morejo pa preveriti stanja drenažne črpalke, nivoja vode v kaluži, prav tako nimajo vpogleda v napetost akumulatorjev, pojav ognja pa zaznajo šele potem, ko se je ta že razplamtel.
eM: Kaj je glavni vzrok požara?
Skoraj izključno je to električni tok in napaka v električni napeljavi. V turizmu, sploh pa ne v navtičnem, seveda ni popularno poročati o nesrečah, ki pa so dejstvo. Sol, veter, dež, visoke in nizke temperature, UV-žarčenje, pa korozija, galvanski tok, sulfatizacija baterij in druge tehnične nepravilnosti zmeraj zahtevajo stalni nadzor plovila, redno vzdrževanje, pa se navkljub vsemu še vedno lahko zgodi nesreča.
eM: Kako pa deluje senzor za nastanek požara?
V plovilo se položi nekaj metrov posebne električne bakrene žice, ki je sicer običajno izolirana, pod njo pa hkrati ovita v posebno kovinsko mrežico (napeljava s termo labilno izolacijo). Takoj, ko pride do kratkega stika, se prekine tokokrog, senzor pa pošlje signal lastniku plovila in marini, da je prišlo do napake v električni napeljavi, kar pomeni objektivno grožnjo za nastanek požara.
eM: Ali ste zaznali takšne primere tudi v Marini Punat, ki spada med največje marine na Jadranu in ima 800 plovil privezanih v morju in 500 na kopnem?
Seveda, primerov, pri katerih je potrebno posredovanje, je vsako leto samo v naši marini okoli deset. Žal je najhujša stvar prav požar, ki pa se zelo lahko razširi tudi na sosednja plovila. Zato ima Marina Punat lastno gasilsko vozilo in intervencijsko plovilo ter vrhunsko usposobljeno gasilsko ekipo, ki je že marsikdaj rešila milijonske vrednosti lastnine. Ampak, veste, ko posredujejo gasilci, so že nastale izjemne okoliščine. Sistem pametnih senzorjev Sense4boat pa preprečuje nastanek takšnih dogodkov in z njimi povezanih rizikov škode, predvsem pa človeških življenj in varovanja okolja.
eM: Ali se vam zdi, da se navtiki dovolj zavedamo svoje odgovornosti in rizikov, ki jih prinašamo v okolja s svojimi plovili?
Ne, absolutno ne! Ljudje smo pač narejeni tako, da se nam mora najprej zgoditi zlo, šele nato ga začnemo preprečevati. Obnašamo se in razmišljamo podobno kot pri zdravju; dokler ga imam, je vse ok, a ga ne cenimo; ko ga izgubimo, pa bi dali vse in še več za njegovo vrnitev.
eM: Kako pa deluje pametni senzor za detekcijo vdora vode v plovilo?
Princip je relativno enostaven. Plovček je tisti, ki, nameščen na primerno višino nad drenažnim prostorom, kontrolira nivo in stekanje vode v kalužo. Ko ta preseže varno linijo, se sproži senzorski alarm, ta pa posreduje podatek v oblak (cloud), ki ga takoj posreduje nadzornemu osebju v marini in lastniku plovila.
eM: Kaj pa vas je nagovorilo k temu, da ste začeli razvijati takšne it-jevske varnostne sisteme?
Če pogledam samo našo marino: v njej je okoli 1.300 različnih plovil, s povprečno vrednostjo 200.000 EUR. Torej je ocenjena vrednost plovil, ki so pod nadzorom marine, večja kot 250 mio EUR. To je le cenovni pogled, kje pa so še življenja ljudi, ki so neprecenljiva, in skrb za naravo, ki nam omogoča živeti in preživeti na Zemlji. To so bili tudi dovolj veliki razlogi in izzivi, da sem se leta 2004 kot designer INTEL-ovih mikroprocesorjev vrnil v Punat in združil znanje informatike in pripadnost morju v profesionalno delo, ki me resnično osrečuje.
eM: Kateri pa so bili vaši največji izzivi tega projekta in kje ste iskali rešitve?
Moram priznati, da je bil največji problem, kako zaznati požar v motornem prostoru, kjer stalno prihaja do dima zaradi izpuhov pri delujočem motorju, zato je bil senzor za dim preveč občutljiv za detekcijo. Ob hkratnem problemu, da mora biti motorni prostor skoraj hermetično zaprt, saj monoksid ne sme v salon. Rešitve smo iskali pri letalski industriji in prišli do t. i. Protect wire, specialnih žic, ki učinkovito delujejo v primeru požara na elektroinštalacijah. V resnici gre za patentirani kabel s termolabilno izolacijo. Kot rečeno, v primeru kratkega stika se kovinska mrežica (metal) stopi, naredi stik, ta pa detektira požar.
eM: Dejali ste, da gre za standardne senzorje?
Da, to je v osnovi res, vendar pa so nadgrajeni z IT-inovativnimi rešitvami. V zadnjem kvartalu leta pa bomo začeli razvijati tudi lasten senzor, saj moramo optimizirati število različnih vgradenj, hkrati pa multiplicirati njihovo funkcionalnost. Idealna rešitev bi bila razviti en pametni senzor za vse različne rizike. Požar in vdor vode sta seveda najbolj pomembna, stanje baterij prav nič ne zaostaja, saj posledično pogojuje pravilno delovanje kalužne črpalke in druge elektronike na plovilu. Detektorja monoksida in stanja vrvi pa sta že tudi v razvoju.
eM: V bistvu želite v poslovanje marin vključiti nov profil – digitalnega mornarja. Ali menite, da so marine že pripravljene na tako velik preobrat v relativno konservativnem delovnem okolju?
To je proces, kjer pa je treba prepričevati z argumenti in ti so več kot evidentni, pa še merljivi so, tudi v denarju, to pa boli. Imam srečo, da sodelujem z eno najboljših marin v regiji, ki sprejema ponujeni model in se zaveda, da plovila preživijo povprečno več kot 85 % časa v marinah na pogodbenem privezu. Zgledi vlečejo, vse več marin na Jadranu se odloča za ponujeni sistem Sense4boat, ki ima podporo v že imenovani mreži Sigfox. Predstavljeni so bili tudi svetovnemu združenju marin, in na tujih specializiranih sejmih. Odzivov je res veliko, potrebno pa je nadaljevati z vrhunskim razvojem ter hkrati vzpostaviti lastno prodajno mrežo, pri kateri pa premišljen marketing ne sme izostati.
eM: Kakšna pa je cena senzorskega sistema in kje se ga lahko kupi?
Cena je zelo nizka, glede na to, kar ponuja. Kombinirani senzor za vdor vode in požar stane 139 EUR, drenažni senzor 119 EUR, nakupna cena senzorja za dim je 50 EUR, senzor za nadzor stanja baterij je 127 EUR. Mesečni najem nadzora senzorjev je okoli 5 EUR, senzorje lahko kupite preko naše spletne trgovine www.sense4boat.com. Marina Punat pa vsem svojim pogodbenim strankam ponuja nakup enega kombiniranega senzorja drenaža + požar celo s 100 % subvencijo, saj želi biti spoznana kot najbolj varna marina na svetu. Sense4boat ji ob siceršnjem profesionalnem delu ponuja prav tisto dodano vrednost, ki jo lahko zavihti na prvo mesto med svetovnimi marinami. Veste, uspešno delo marin temelji na zaupanju, tega pa pogojuje visok varnostni količnik. Sense4boat je zato vaša prava izbira!
