Marko Starman
Rojen 20. junija 1969, je oče petih otrok, zato mu je še kako mar za prihodnost skupnosti in planeta. Starman je politik in visokošolski učitelj, ki je magistriral na področju upravnega in ustavnega prava na Pravni fakulteti v Združenih državah Amerike – »The Law School – University of Chicago«.
M. Zupančič, foto: arhiv eMORJE.com
eM: Kako bi se najlaže predstavili, kot politik ali visokošolski učitelj?
Politik sem res bil del svoje aktivne dobe, učim še zmeraj na Evropski pravni fakulteti Nove univerze, predvsem pa sem direktor Krajinskega parka Strunjan. Vedno sem razumel, da sta obe vlogi namenjeni sooblikovanju tako sedanjosti kot prihodnosti ter hkrati zahtevata strokovno znanje. Vse to se zahteva tudi od direktorja Krajinskega parka. To je moja aktualna funkcija, katero sem v dveh mandatih pred leti že opravljal, leta 2022 pa sem se vrnil s kandidaturo in uspel zapluti v svoj tretji tovrstni mandat, ki mi je pisan na kožo in me osrečuje.
eM: Torej ne gre za čakanje in odskočno desko na novo visoko politično funkcijo?
Ne, nikakor ne! Mandati direktorjev javnih zavodov trajajo štiri leta, moj se bo iztekel 2026. Do takrat moramo skupaj z ekipo še marsikaj postoriti. Moja obveznost in odgovornost je velika, saj sem ob vodenju javnega zavoda odgovoren tudi za usmerjanje in vodenje strokovnega dela. Pred nami so številne naloge, zato nam izzivov ne bo zmanjkalo.
eM: Kljub vsem nalogam v parku pa še vedno predavate?
Res je. Kot višji predavatelj predavam na Evropski pravni fakulteti v Novi Gorici. Moje področje je upravno pravo, civilno procesno pravo, obligacijsko pravo in pravo prostorskega urejanja, kar se smiselno strokovno dopolnjuje z vodenjem krajinskega parka kot pravno zaščitenega habitata.
eM: Kaj je torej bolj pomembno pri vodenju tovrstnih ustanov: strokovnost ali naklonjenost trenutni politični eliti?
Seveda morajo vsi direktorji javnih zavodov v državi najprej izkazati svojo strokovnost in strokovne kompetence. Te so tiste edine, na katere tudi sam stavim. Preprosto dejstvo pa je, da vse direktorje javnih zavodov imenuje vlada. Tu lahko tudi pogrneš, kot sem sam, ko po drugem mandatu nisem bil ponovno imenovan, čeprav sem kandidiral. Nato sem se odzval povabilu izolskega župana, ki mi je ponudil mesto predstojnika urada za prostor in nepremičnine Občine Izola. Opravljal sem sicer uradniško vodstveno delo v lokalni samoupravi. Izkušnja lokalne demokracije je neprecenljiva, v resnici bi jo morali spoznati vsi, ki delajo sicer v javnih službah. Nato je g. Smrekar, direktor KP Strunjan, odstopil in odšel na mesto direktorja Uprave Piran, sam pa sem kandidiral na nov razpis in uspel.
eM: Pred tem ste bili že visoko v slovenski politiki na mestu državnega sekretarja, celo zelo resen kandidat za pravosodnega ministra, če imamo prave informacije?
Poglejte, tako je v življenju. Če si dovolj strokoven in imaš znanje ter zavedanje, da lahko pomagaš državi in skupnosti, kateri pripadaš, potem je prav, da se izpostaviš in poskušaš narediti pozitivne premike. Takšno je moje razmišljanje in prepričanje. Zato sem bil že v letih 1999 in 2000 član vladnega dela slovensko-avstrijske mešane komisije za uskladitve pogodbe za izkoriščanje energetskega potenciala spodnje Save. Kot državni sekretar na Ministrstvu za pravosodje sem vodil evropske zadeve prav v času pogajanj za pristop v EU. Na Ministrstvu za okolje in prostor sem vodil in zaključil projekt sprejema Zakona o prostorskem načrtovanju. Vodil sem tudi komisijo Vlade RS za oblikovanje stališč do problematike plinskih terminalov v Tržaškem zalivu in njegovem obalnem območju. Ko sem iz Ministrstva za okolje prešel na Službo Vlade RS za lokalno samoupravo in regionalno politiko, sem sooblikoval projekt regionalizacije, na kar sem še prav posebej ponosen.
eM: Kdaj ste torej prvič kandidirali in prevzeli vodenje Javnega zavoda Krajinski park Strunjan?
Leta 2009 sem prvič postal vodja Krajinskega parka Strunjan, v letu 2012 sem kot prvi tudi predsedoval Skupnosti parkov Slovenije.
eM: Ali vas še mika profesionalna politika?
Nikoli ne reci nikoli, sploh če veš, da zmoreš premakniti stvari naprej v pravo smer, vendar ne za vsako ceno. S tem imam v mislih meni lasten način življenja, ki ga ne mislim spremeniti in žrtvovati za nekakšne višje cilje. Za menoj je le številčna družina, ki me potrebuje tudi kot očeta.
eM: Katera je torej vaša strankarska izbira, kateremu političnemu polu pripadate?
Nikoli nisem bil v nobeni stranki in tudi ne bom. V resnici sem nestrankarski človek, ki deluje predvsem na strokovnem področju, in tako bo tudi ostalo. Kar poglejte, v kakšnih vladah sem vse sodeloval …
eM: Saj zato vas vprašujem. Zdi se, da ste bolj sredinsko desno usmerjeni?
Saj veste, da nas zaznamuje družina. Moj oče, Daniel Starman, je bil znani koprski advokat, ki je začel svojo pravniško pot v Luki Koper, potem pa je šel v svojo odvetniško prakso. Na prvih demokratičnih volitvah je bil kot neodvisen kandidat DEMOS-a izvoljen za poslanca v Zbor občin. Politika ga je vedno zanimala, razumel jo je kot urejanje zadev med ljudmi. Ves čas je pravno zastopal Joška Jorasa v njegovih prizadevanjih za obstanek v Sloveniji in za mejo na Dragonji. Bil je tudi soavtor resolucije o pomorski naravnanosti Slovenije, sprejete 7. marca 1991 in član ustavne komisije, ki je leta 1991 napisala prvo slovensko ustavo. Oče me je vzgojil in zaznamoval za svobodnega politika, ki dela za dobro ljudi, to je moje poslanstvo. Odlično sodelujem z vsemi parlamentarnimi in zunaj parlamentarnimi strankami, od desnice prek sredine do levice. Le tako uspem s projekti, in le na ta način bo uspela tudi naša majhna država.
eM: Kako pomembne so mednarodne izkušnje pri vašem delu?
Zelo, tudi poznanstva, predvsem da veš, kje so vzvodi moči in kako jih aktivirati. Pri čemer je v veliko pomoč kakovosten študij v tujini. Rad bi dodal, da so vsi večji projekti v Krajinskem parku Strunjan financirani iz EU prek kohezijskih skladov. Za uspešno pridobivanje in črpanje je potrebno znanje. Ogromno dela in energije je potrebno vložiti že v pripravljalni fazi. Pri izvedbeni je pomembno poznavanje »domačega« upravnega poslovanja, nato je treba projekte negovati in o njih poročati. Gre za timsko strokovno delo pod strateškim vodenjem projektov.
eM: Kako bi potem ovrednotili potrebne kriterije za uspešno vodenje Javnega zavoda, kakršen je Krajinski park Strunjan?
Najprej organizacija in izkušnja, kako si sposoben voditi projekte na nivoju uredb in aktov. Naslednja faza je implementacija v parkovno infrastrukturo, tretja pa sodelovanje z lokalnim prebivalstvom. To ne sme biti v ničemer prikrajšano, ker živi na zavarovanem področju, kvečjemu mora biti na boljšem in imeti boljše pogoje za življenje. Slednje lahko dosežeš le z investicijami. Ljudje morajo čutiti, da se vlaga tudi v njihovo infrastrukturo.
eM: Kakšen je torej naslednji razvojni korak?
Ta je znanstveno strokoven, da z zunanjimi sodelavci obvladuješ strokovne projekte. Na tem področju moje pravno znanje ni več v ospredju, zelo dobrodošle pa ostajajo izkušnje, ki jih imam od leta 2004 na področju okolja.
eM: S katerimi strokovnimi institucijami največ sodelujete?
NIB – Nacionalni inštitut za biologijo, Univerza na Primorskem na področju kmetijstva in genske analize, ZRS, RRC Koper, društvo Morigenos, sosednji javni zavodi, kot sta Miramare v Italiji in Brioni v Hrvaški, in še bi lahko našteval.
eM: Kakšno pa je sodelovanje z lokalno samoupravo?
Zgledno, sodelujemo praktično pri vseh projektih. Največ s KS Strunjan in KS Jagodje-Dobrava. Skupaj pripravljamo dneve kakijev, artičok, gradimo suhozide, urejamo okolico, pripravljamo učne delavnice, sodelovali smo pri projektu izgradnje tržnice v Jagodju. Z občinami in redarji usklajujemo promet, varnost, potrebno infrastrukturo. Park Strunjan je sofinanciral novo krožišče pri zdravilišču, avtobusno postajo in tablo za štetje prometa. Četudi to ni naša primarna dejavnost, smo zagotovili sredstva iz evropskih razpisov. Veste, bolj smo uspešni, več ljudi prihaja, z njimi še več težav in izzivov, kako narediti ta košček sveta vzdržen tudi za lokalno prebivalstvo in trajnostno naravnan.
eM: Kateri pa so bili največji investicijski projekti zadnjih let v parku Strunjan?
Zagotovo sem sodijo povišani nasipi pred visoko vodo, sedaj delamo kanal za odvodnjavanje, urejeni so privezi in ribiški mandrač, obnovljena je hiška – upravna stavba z info centrom. Veste, pri našem delu močno opazimo okoljske spremembe. Mi smo doživeli poplave že pred 15-imi leti. Vse, kar se pri nas dogaja, je predhodnica napovedi gibanj čez čas v državi. Zato je naše delo toliko bolj vznemirljivo in odgovorno.
eM: Kako se je mogoče spoprijeti z vzdržnim in trajnostnim razvojem parka?
(Premislek) Z ozaveščanjem in sprejetjem kodeksa o obnašanju v parku, saj fizičnega dostopa v park ni mogoče omejiti niti krajevno niti pravno, in prav je tako. Park pripada ljudem, ki ga morajo znati ozavestiti in spoštovati in varovati.
eM: Vaš mandat se bo iztekel leta 2026. Katere cilje si želite v tem času še doseči in izpolniti?
Poleg številnih majhnih in sprotnih nalog bi rad izpostavil tri projekte. Prvi je vzpostavitev razmer v parku, ki bodo omogočale skoraj vseletno pridobivanje soli, saj se soočamo s klimatskimi spremembami, ki pa jih v tem primeru želimo obrniti sebi v prid. Drugi cilj je ozelenitev osrednjega parkirišča med Zdraviliščem Krka in Stjužo, da ne bo tujek sredi varovanega področja. Tretji cilj pa je širitev varovanega območja parka na morje do Pacuga in Fiese v smeri Pirana in proti Ronku v delu Izole.
eM: Kaj pa piranska Punta?
Ja, želimo si spremeniti tudi uredbo o širitvi tega območja. Ambicija je razširiti park tudi v dislocirano enoto Punto Piran in tudi tam razširiti okoljevarstveno področje. To so moje iskrene želje, za uresničitev katerih pa potrebujemo tudi druge partnerje in deležnike v procesu. Žal ni vse le na naši strani, a ostajam optimističen.
Podobne teme:
- Praznik kakijev v Strunjanu
- Varstveni režimi v KP Strunjan
- 19. Praznik kakijev
- Delavnica tradicionalne gradnje suhih zidov
- Brioni – imenovani za svetovni Blue Park
