Leto 2/ št. 16; Fevdalna država
Potreboval sem več kot 50 let, da bi dojel zgodbo o fevdalizmu v najlepši podalpski deželici, ki je še zmeraj močno živa. Fevda ne opazujem skozi vrtiček s praga tradicionalno zidane hiše, ampak skozi prizmo oblastnikov, ki mi krojijo in grenijo moj vsak dan.
Narod si bo pisal sodbo sam
Stran od morja obrnjen narod, ki ne pozna svoje lastne zgodovine ali pa jo celo negira, morda vrednoti le enostransko, brez poznavanja vseh zgodovinskih dejstev, je izgubljen v času in prostoru. Podvržen je stalnemu iskanju lastne narodove identitete, ki pa jo nikoli ne najde. Vse, kar pa mu je tuje ponujenega, je boljše od domačega in hitro privzeto. Se vam trditev zdi znana?
Jadransko morje je umazano
Kako si sicer razlagati, da ob stalnih izrekanjih, kako pomorska država smo, ostajamo obrnjeni stran od morja, brez spoštovanja do slane vode in življenja v njej. Le posamezniki se trudijo prepoznati sporočilnost sveta, ki je skrivnosten in ne pozna političnih meja, zato tako ranljiv in soodvisen od vseh sosedskih neumnosti. Sosedskih v tem primeru pomeni najmanj vseh držav v regiji Alpe – Jadran, ki mu ta okljuk Sredozemlja pripada. Še sreča, da morje stalno valovi, morski tok pa teče ob vzhodni obali do skrajnega severa, in nazaj ob zahodni. Naravno čiščenje odpadkov iz severnoitalijanskih rek, legalnega odlaganje v morje kontejnerjev smeti iz Albanije, odplak lastne industrije in balastnih vod v plitvem Tržaškem zalivu. Morje je na meji reverzibilnega, izkoriščeno za fevd kapitala, ki bije trdi boj z globalnim gospodarstvom.
Vrhunski izbranci fevdalne gospode
V tem boju se najde tudi prvi ponos slovenskega gospodarstva, ki sliši na ime Luka Koper. Do nedavnega obljubljena dežela vrhunsko izurjenih in usposobljenih državnih menedžerjev, kjer je bilo mogoče dobro sobivati ob sindikalnem fevdu, in si hkrati za opravljene/neopravljene naloge zagotoviti mastne odpravnine. Velika moč družbe, katere eksistenca in razvoj sta bili ključnega pomena pri odločitvi za samostojno državo, je ujeta v lastno zanko, ki jo nastavlja kar njen večinski lastnik – država. Razpisna zakonodaja je pač takšna, da je vsak investicijski razpis že vnaprej obsojen na propad, prepotreben razvoj pa na časovni zamik. Pravila fevda postavlja fevdalec, kako je v tem primeru, in komu koristi strukturna napaka, pa mi do sedaj še ni uspelo pametno razvozlati.
Oficir naj joka brez uniforme
Kot tudi ne morem dojeti, da končno šele leta 2019 Uprava za pomorstvo RS dobiva nove prostore. Aktualna ministrica, ki drži roko nad vsemi najbolj pomembnimi in finančno največjimi infrastrukturnimi projekti v državi, je ob spremstvu »fajn« fanta, a na trenutke preveč čustvenega direktorja uprave, ki se ga je že pripel psevdonim »jokajoči oficir«, pregledala svoj fevd, ki pa ne bo nikoli postal samostojen. Smo pač premajhni, ali pa morje in gospodarske priložnosti, ki jih ponuja, ne prepoznamo, zato ga preslabo vrednotimo.
Bilateralni nesporazumi
Še dobro, da imamo peskovnik, v katerem ribarimo v kalnem in se glede na trenutno borzo političnega povpraševanja zapenjamo o poteku morske meje, tako vsaj kdo še piše o morju. Kolateralna škoda pa so ribiči, katerim smo na 46 km slovenske obale vzeli že skoraj vse. Za edini trajnostni ribolov, ki je priobalni, smo jim pustili le še dobra 2 kilometra prostora. Ja, ostali so brez fevda, ker nimajo gospode pri koritu v najlepšem mestu na svetu.
Korito ostaja, gospoda se menja
Korito pa je ostalo, le gospoda se menja, in to tako hitro, da povprečen tlačan v državi zagotovo ne more slediti in ne pozna več veljakov, sploh, ker nam že kronično primanjkuje prepoznavnih in kredibilnih osebnosti, poštenih ljudi in mnenjskih voditeljev, ki bi znali postaviti družbeno pred osebno. Zato ne čudi, da nekatere obalne občine na vstopu v pomlad še vedno nimajo izglasovanih in potrjenih proračunov. Zdi se, da volitve še kar trajajo, populizmu pa počasi pojenjuje sapa, saj se kopičijo realni problemi, grozijo izvršbe, plačila pa se zamikajo že preko 100 dni.
Medijske tovarne novic in privzetih resnic
Vse skupaj pa se prenaša tudi v medijski prostor. Če nisi naš, si pač njihov, in potem še tako dober projekt ne more dobiti nobene finančne podpore, tudi na medijskem razpisu ne. Kako sicer doumeti, da specializirani časopis za kulturo bivanja z morjem, kot edini tovrstni časopis, na polno izpade iz medijskega razpisa, sredstva pa pridobi komercialna navtična revija. Ja, linija, dragi moji, je zapovedana, kar dobro vedo državni uradniki iz prejšnjih mandatov, ki zaradi lastne eksistenčne potrebe, kljub zavedanju, da so del političnih, ne pa strokovnih odločitev, negirajo samega sebe, tudi politično pripadnost, in igrajo igro zapovedanega fevda, ki si ga v obliki ministrstva po novem lasti ena sama politična stranka. Narod, ki je obseden z iskanjem zdrah in informacij o lastništvih, preko štirih ljudi obvladuje celoten slovenski medijski prostor in ustvarja dnevno tovarno novic. Posameznik govori eno, dela drugo, glasuje po tretji varianti, odvisno od fevdalne gospode, četudi pri glasovanju zavrne sprejetje Zakona o tonaži, s tem pa edino ladjarsko družbo, ki še ima sedež v Sloveniji, porine v resne poslovne težave, ko se ob ohlajanju svetovnega gospodarstva režejo ladje v staro železo za poplačilo bančnih anuitet.
Slovensko pomorstvo gre v muzej
Starosta slovenskega morja, ki živi na kraškem robu, ni srečen ob zavedanju, kaj počnemo na deklarativni in politični ravni, in kako gospodarimo ter živimo z morjem. Še dobro, da imamo lokalni pomorski muzej, ki prevzema vlogo skrbnika pomorstva in pomorske dediščine, kar je sicer hvale vredno, a žal nakazuje smer, da je slovensko pomorstvo za v muzej, četudi bi moralo živeti z ljudmi in zaradi ljudi.
Ne nazadnje je v fevdu ostala tudi edina slovenska navtična razstava. Sprva je sicer kazalo na dve, v dveh zalivih prelepe slovenske Obale, četudi je bil interes sosednjih držav ogromen, kot je sporočil eden izmed organizatorjev tovrstnega dogodka. Prvi sejem je bil konstanta, drugi pa matematična spremenljivka integralnega povezovanja od 0 do 3 (Portorož, Koper, Izola), potem je zmanjkalo obale. Jara gospoda je končno presodila, da je bila rokavica prelahkotno vržena, saj prihaja leto 2020, ko bo vse tako, kot je nekoč bilo. Le vmesnih računov se ne sme izstaviti, je namignil SDS-jevski vodja direktorata, ki službuje v aktualnem SD fevdu.
Mitja Zupančič
odgovorni urednik
