Leto 2/ št. 20; Človek < dobiček

13. avgust, 201913. avgust, 2019 emorje.com 0 Komentarjev

Kazalo

Poletna turistična sezona 2019 počasi prehaja v sklepno fazo, zato je čas, da nekoliko strnemo vtise, predno zajadramo v jesenski čas.

Krivo je vreme

Vreme močno kroji usodo in izplen turističnega kolača, pa ne le na Jadranu, ampak povsod po svetu. Obilno deževje na jadranski obali in otokih je že tako kratko glavno sezono realno skrajšalo skoraj za mesec dni. Turistične delavce in politiko, predvsem v sosednji Hrvaški, ki je življenjsko odvisna od debeline rezine turističnega kolača, pa pušča do konca v negotovosti. Letošnja rešilna bilka so menda spet Italijani, ki pa veljajo za slabo predvidljivo turistično nabirko.

Naslajanje v tuji nesreči

V oči bode, kako se nekateri mediji, tudi slovenski, naslajajo nad doseženimi številkami, kar je slaba popotnica za sobivanje, katerega ujetniki smo. Prav tako pa je tudi žalostno, kako aktualne politike držav, ki mejijo na ta okljuk Sredozemlja, sebi v prid krojijo razlage in napovedujejo perspektive zatečenega stanja.

Podatki in kazalci

Tudi hrvaški minister za turizem je bolj skop z izjavami. In če smo doslej v zadnjih letih, v letih razcveta, stalno bili obveščani o številu prihodov in nočitev na destinacijo ter odstotku dviga števila tujih zahodnih gostov, to poletje še nismo prejeli uradnih kazalcev. V etru kroži le izjava, da je turistov sicer manj, a je turistični izplen skoraj 10 odstotkov višji. Težko verjamemo, sploh, ker je naveden odstotek v novi preobleki enak kot vsakoletna rast hrvaškega turističnega izplena, kar pa je pomembno edino za proračun sosednje države, ne pa za nas turiste, še posebej slovenske, katerim navkljub zasoljenim cenam Hrvaška ostaja prva izbira.

Izbiramo sami

Ker izbiramo sami in prostovoljno, moramo izbire spoštovati, odnose pa negovati, da bi nam bilo na izbranih destinacijah čim lepše, naše bivanje pa čim daljše. Srečujemo pa se z zatečenimi dejstvi, ki jih ne moremo spregledati.

Slovenci na hrvaškem delu Jadrana

Slovenci še zmeraj ostajamo med najpomembnejšimi gosti na hrvaškem delu Jadrana. Nasploh so nam blizu otoki, kjer imamo tudi veliko nepremičnin. Kot uporabniki evrske valute pa znamo zahtevati kakovostno storitev za pričakovano plačilo. Na tej točki pa se odpira vrsta vprašanj. Hrvaške cene prehajajo v višje cenovne razrede, ki pa jih obstoječa infrastruktura ne dohaja. Ogromen manko predstavljajo sezonski delavci v turizmu, ki ne le da jih kronično primanjkuje in da so slabo plačani, kar se že na daleč opazi pri ponujeni storitvi, marsikdo je tudi slabo kvalificiran za opravljanje raznovrstne turistične dejavnosti, ki pa se najbolj odslikava prav skozi osebno vzpostavljene odnose.

Primanjkuje turističnih delavcev

Še bolj bodeta v oči naveličanost in vzvišenost zaposlenih v turističnem sektorju sosednje države, kot da smo lahko srečni, da sploh imamo kam priti. Podobno je celo pri oglaševanju turističnih destinacij in brendov, ki ga menda Slovenija sploh ne potrebuje, in lahko za namene popularizacije hrvaških destinacij dela na kredo. Volontersko delo torej, rezultati in odzivi pa so tudi merljivi in evidentni.

Kakovost morja

Posebno zaskrbljujoč je (ne)odnos do kakovosti in ekologije morja. Jadran je spackan, živelj v njem iztrebljen, vegetacija pa na meji reverzibilnega. Celo v najlepših mestnih lučicah zvečer smrdi po kanalizaciji, saj ljudje z nočjo zaženejo črpalke in prečrpavajo odplake iz septičnih jam naravnost v morje. Komunalna infrastruktura je porazna, in pri njej bo treba začeti, sicer ne bo mogoče obdržati gosta, da bo mastno plačal v restavracijah ob morju, med večerjo pa vonjal komunalne odplake (npr. Šipanska Luka v Elafitih). In ko je »bonaca«, sredi kanala človek raje obsedi na svoji barki, kot da bi se vrgel v morje in zaplaval, tako daleč smo prišli. Jadransko morje potrebuje obalno stražo in visoke kazni za vse, ki ga onesnažujejo.

Lokalni matadorji

Posebni patroni so »gazde«, ki gradijo sredi vrhunca turistične sezone in koncesionarji, ki pobirajo upravičena nadomestila za sidranje in privezovanje po zalivih, nekatere tudi brez podeljenih koncesij. Lokalni matadorji pač krojijo in vodijo svojo poslovno politiko. Izkoriščajo model, ko tudi velike jahte iščejo cenejše priveze in brezplačna sidrišča, saj so cene v večini hrvaških marin navite do konca. Sploh pa je to nova politika za razvoj navtike, ki želi za vsako ceno povečati število komunalnih in vseh mogočih drugih privezov v morju, četudi jih gradijo na nevarnih področjih, povsod, kjer je to mogoče, naši predniki pa nikoli, ampak res nikoli niso niti sidrali niti privezovali svojih plovil na privezih, odprtih po burji, jugu, in še posebej garbinu – nevarnem nevihtnem vetru. Človek je pač nepomemben, varnost enako, edini kriterij je dobiček in zaslužek v najkrajšem mogočem času, zato so nesreče neizogibne.

Turizem smo ljudje

Ker pa smo turizem ljudje, in je varnostni element, ob kakovosti življenja osnovni kriterij, se avtor tega prispevka bojim, da le ni za vse krivo slabo in spremenljivo vreme. Višina davka na dodano vrednost v turizmu je stvar državnih politik, odhod na izbrano destinacijo je osebna odločitev vsakega posameznika, dobri rezultati pa pridejo s trdim delom, kakovostjo in osebnim spoštovanjem vseh in vsakega gosta posebej.

Kakovostna ponudba zagotavlja uspeh

Ta uvodnik je bil napisan na Mljetu, v Prožurski Luki, na terasi Marijine konobe. Vrhunska storitev, uglajeni, profesionalni in prijazni ljudje, primerno nadomestilo za uporabo vode in elektrike, na razpolago so bile varne in kakovostne boje. Rezultat pa: vse dni polna restavracija, polna plaža in zaliv ter nasmejani in zadovoljni obrazi, ki se vračajo iz leta v leto.