Leto 3/ št. 34; Oranžna, ne rdeča

Leto 2020 je zares posebno. Zaznamovala pa ga je največkrat izgovorjena besedna zveza – novi koronavirus. Ta ni več nov, že dolgo je prisoten med nami in nam kroji naš vsakdan. Postavlja nove izzive tudi v državnih ekonomijah in globalnih gospodarstvih, od katerih je bil turizem ena najhitreje rastočih vej, ki pa je bila tudi med prvimi najbolj prizadetimi zaradi nove stvarnosti.

Napovedi pred sezono so bile zelo črnoglede, in v resnici se je vse skupaj začelo dogajati šele sredi junija, ko so se zrahljali ukrepi in odprle meje. Prav državne meje pa predstavljajo tiste politične spone, ki že ves čas administrativno omejujejo ljudi in jim grenijo življenje.

Ko je meja zaprta, se ustavi pretok ljudi, pa tudi blaga in storitev v normalni in želeni meri, kar najbolj občutijo prav prebivalci obmejnih krajev z obeh strani meje, če ta ne poteka po odročnih gorskih grebenih ali sredini morja. Zato so takšni rigorozni ukrepi skrajni, saj grobo posegajo v življenje ljudi, ki je prav na teh področjih etnično mešano in ekonomsko soodvisno na obeh straneh meje.

Veseli me, da smo bili del uspešne pobude, naj se pripozna regijski model spremljanja zdravstvenega stanja populacije, ki naj upošteva vse obmejne kraje in še posebej Istro in Kvarner. Na koncu je uspelo prav v času, ko bi vsi – glede na dnevno število obolelih – pričakovali celo ponovno zapiranje državnih mejá. Kot politični kompromis se je rodil oranžni seznam, kot bakla z barke, ki kliče na pomoč k upanju in rešitvi ali pa slavi zmago.

Oranžna je zmeraj predstavljala različne izbire pa tudi razumevanje njih. Zagotovo je enako v slednjem primeru. V aktualnem trenutku predstavlja predvsem gnil politični kompromis, ko deliš bombone in nič ne izgubiš, hkrati pa ohranjaš svojo pozicijo in kurz.

Covid pa je prinesel tudi mnogo resnic in dojemanj. Če v prvem valu večinsko nismo nikogar poznali, ki bi obolel za nevidno in neznano boleznijo, se v drugem dogaja, da nas bolezen dosega. Osveščenost je zapisana in upoštevana predvsem pri organizatorjih javnih prireditev, ljudje pa še vedno »furajo« svoje, sploh lokalni »mačisti«, ki deklarativno ne nosijo zaščitnih mask, močan stisk roke pa izraža pripadnost in človeško dostojanstvo, ne glede na to, kaj je bilo prej, in predvsem, kaj bo potem. Tako gre povsod po jadranski obali, bolj si južno, bolj je manira zakoreninjena in izvajana, potem pa naj se človek obnaša samozaščitno, če se more.

Zadnja turistična sezona je ena sama komedija zmešnjav. Na vrhuncu sezone so bile turistične destinacije polne, celo rekordno, kot so poročali z mondenih turističnih krajev na Jadranu pa tudi na slovenski obali. Kaj bi šele bilo, če bi bili odprti vsi ponudniki, s tem ciljam predvsem na hotele. Preživeli bi rekordno sezono, na koncu katere pa akterji in deležniki, predvsem vsa lokalna turistična združenja ostajajo z dolgovi in praznimi blagajnami.

Zdi se, da je blagovna znamka covid butičnega turizma celo pomagala pridnim in inovativnim, manj prizadevne pa ni niti uničila, ampak celo zaščitila. Od tod tudi poplava dogodkov v jesenskem času, ki jih je res veliko. Prestavljeni iz pomladi organizatorji hitijo z izvedbami v jesenskem roku. Ne glede na obseg in kakovost izvedbe hitijo z dogodki, da ujamejo v svojo mrežo vsaj delček zagotovljenega finančnega kolača, ki ga rabijo za plače zaposlenih do prihodnje pomladi.

Spet drugim pa je obče stanje dober izgovor, da vse prestavljajo na prihodnje leto, in da pač nič ni mogoče postoriti v tem kriznem letu. So tudi svetle izjeme, a jih je bolj malo. Potrebno je gledati bolj proti sosedom, v smeri Lošinja in Murterja in proti bližnjemu Trstu. Vse je mogoče tam, kjer sta volja in interes. Z malo pameti in oranžnimi seznami pa je mogoče funkcionirati tudi v novih časih, ki niso za zmeraj, so pa kot vreme na Jadranu – spremenljivi, pogosto ekstremni, a z modernimi tehnologijami vsaj predvidljivi.

 

Mitja Zupančič

odgovorni urednik

Podobne teme:

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

Spletno mesto uporablja piškotke zaradi boljše uporabniške izkušnje. Z uporabo naše spletne strani potrjujete, da se z njihovo uporabo strinjate. Več o piškotkih

The cookie settings on this website are set to "allow cookies" to give you the best browsing experience possible. If you continue to use this website without changing your cookie settings or you click "Accept" below then you are consenting to this.

Close