Leto 5, št. 57; Navtika leti v nebo

Navtika in navtični sektor sta postavljena visoko na prioritetno listo razvoja turizma v R Hrvaški. Bilo bi čudno, če bi bilo drugače, sploh po kovidnem času, ko se je navtika pokazala za odlično izbiro in pobeg pred ukrepi urbanih središč. Še najbolj odporna proti kovidu je tudi v času epidemije polnila svoje kapacitete, marine pa so se hitro znale prilagoditi in sprejeti ukrepe, po katerih so veljale za prave zdravstvene »mehurčke« vzdolž Jadrana.

Čarter v sezoni 20/21 je tako evidentiral 50,89 % rast na predhodno sezono in 432.000 evidentiranih ljudi. Da je Hrvaška uspela ustvariti svetovni brand, se vsi strinjamo, konec koncev ima s floto 4.378 različnih plovil kar 40 % delež v svetovni čarterski ponudbi. Po podatkih Ministrstva morja, prometa in infrastrukture RH je registriranih kar 2.762 čarterskih podjetij, od katerih je 930 aktivnih. Po podatkih hrvaške Gospodarske zbornice je v čarterju 1.956 plovil za šport in rekreacijo, 2.166 jadrnic in 256 motornih plovil.

V času pred korono so že leta 2017 čarterski gostje zagotovili več kot 3 milijone nočitev v Hrvaški. Po sezoni 2020/2021 se je čarterska flota sicer zmanjšala za 500 plovil, ki so bila prodana v Turčijo. S tem pa so ponudniki pomladili svojo floto in ji praktično zagotovili polno zasedenost za aktualno sezono, ki še traja globoko v jesen. Več kot polovica flote pripada splitskemu okolju, preostalih 40 % pa zadrsko-šibeniški regiji.

Zakaj naštevam te podatke? Zato, ker je po pridobljenih podatkih e-Crew-a letošnji navtični čarter od 1. 1. do 22. 8. 2022 zabeležil 367.000 prihodov in realiziral 560.000 nočitev, kar predstavlja rast 4 % glede na leto 2019, ki je bilo po vseh kazalnikih rekordno in ostaja referenčno. Glede na lansko sezono pa je rast prihodkov v navtiki večja za 38 %, čarterja pa za 6,4 %. Podatki so vzpodbudni, a hkrati tudi zaskrbljujoči, da ne bo prišlo tudi v navtičnem sektorju do »preveč« gostov in netrajnostnega razvoja turizma, ki pa že kaže svoje negativne zanke. V sezoni prostih sidrišč praktično ni več na Jadranu, podeljevanje koncesij za urejena sidrišča je vprašljivo, enako tudi varnost privezov na muringih, marine so polne, komunalni privezi na zunanjih straneh valobranov pa na več lokacijah varnostno vprašljivi.

V tem primeru pa številke odpovejo, sploh če se obregnem še ob maritimno neznanje in pomanjkanje izkušenj marsikaterega novodobnega morjeplovca. Potreben bo premišljen razvoj v navtiko na Jadranu, ki bo bazirala na kakovostnem in ekološko osveščenem človeku, ki bo pripravljen plačevati ponujene visoke cene in uživati v plovbi in jadranju med številnimi otoki. Cene bodo sprejete, če bo ponudba kakovostna, enako infrastruktura, in dovolj strokovni tudi zaposleni v navtičnem sektorju – vključno z mornarji, ki pa jih manjka.

Tako bodo še naprej ostali najbolj zvesti navtični gostje Nemci, Avstrijci in Slovenci, v družbi Čehov, Slovakov in Američanov, kot kažejo zadnji podatki o najštevilčnejših gostih na Jadranu. Podatek, da povprečen navtik porabi 189 EUR/ dan (hotelski gost 75 EUR/ dan), pokaže, da navtika pač pripada ekonomsko uspešnim in močnim. Slednji lahko zagotavljajo tudi primerno vzdržnost v razvoju ekonomsko zanimivega sektorja. Množičnost čarterja pač spada v drugo kategorijo, za katero dolgoročno ne bo dovolj fizičnega prostora niti na širnem morju adrijanskem.

Mitja Zupančič

Odgovorni urednik

Podobne teme:

• Leto 6, št. 72; Navtična sezona 2023
• ACI d. d. z novim sedežem družbe
• Reka Boat Show 2023
• Čarterske baze v Marini Punat
• Navtična abeceda se začne z MR (Marina Punat)