Leto 8, št. 87; Plemenska izbira

Trije kandidati od šestih, ki so se prijavili na razpis za direktorja Pomorskega muzeja Piran: dr. Nadja Terčon, Franco Juri in Luka Juri, so izpolnjevali vse pogoje. Komisija je z vsemi opravila tudi pogovore, na katerih so kandidati predstavili svoje programe in vizijo. Na presenečenje mnogih ni bil izbran nihče. Komisija je namreč ugotovila, da zaradi pomanjkanja strateških kompetenc ni nihče primeren za uspešno vodenje Pomorskega muzeja!

Spomnimo. Pomorski muzej Piran je v zadnjih letih postal osrednja institucija, ki je skrbela za ohranjanje in revitalizacijo pomorske dediščine. Svoje strokovno delo ni uokvirjala znotraj muzejskih prostorov, ampak ga je na široko predstavljala navzven, doma in v tujini. Franco Juri je znal voditi in animirati svojo ekipo, ki lahko pokaže na izredne rezultate. Za njimi so številne razstave, delavnice, izdane strokovne monografije (npr. Rex – Mit iz plitvine) in druge publikacije. Vrhunsko oceno je prejel čezmejni projekt Mala barka 2, odmeval je nastop države Slovenije na festivalu morja Dnevi v zalivu, ki bi bil brez sodelovanja pomorskega muzeja praktično nemogoč.

Franco Juri je zapustil krmilo vodenja muzeja konec februarja. Za njim ostaja večinsko odlična ekipa kustosov, mednarodno opaženo sodelovanje v AMMM, obnovljeni Info center Monfort, zgrajena replika ribiškega čolna topo Adria, obnovljeni kuter Galeb … Nenazadnje tudi piranski mandrač spreminja svojo podobo, za kar gre zahvala tudi sedanji ekipi pod vodstvom Franca Jurija. V času njegovega mandata je Pomorski muzej Piran prevzel tudi upravljanje piranskega svetilnika.

V imenu uredništva časopisa eMORJE, edinega, katerega specialnost je prav kultura življenja z morjem, ohranjanje in revitalizacija pomorske dediščine, se zahvaljujemo dosedanjemu direktorju Francu Juriju za tvorno sodelovanje in vizijo, ki je na strokoven način R Slovenijo postavljala nazaj tja, kamor sodi – med pomorske države.

Argument (ne)izbire je enostavno politična farsa, ki ima globlje korenine v slovenski družbi, politiki in ustaljeni praksi. Neodgovorno je, da javne funkcije, ki jih omejuje več let vnaprej znana časovnica, ne dobijo novih direktorjev, upravnikov, predsednikov, skratka vseh tistih, ki imajo večinsko lepo in primerno plačano javno službo. Zasebni interesi in politične ambicije pač presežejo stroko. Trenutno se bijejo bitke za imenovanje varuha človekovih pravic, ustavnih sodnikov, guvernerja Banke Slovenije, nenazadnje tudi za direktorja edinega slovenskega pomorskega muzeja.

Prav bi bilo, da osrednji in edini slovenski pomorski muzej dobi status državne kulturne ustanove. Tedaj bo tudi lokalna politika, s prsti v rdeči marmeladi, izločena morala sprejeti in priznati strateške kompetence ljudem, ki jih enostavno imajo. Do takrat bo izbira ostala plemenska. Ne glede na komentar je prav, da sporočimo ljudstvu tisto, kar so galebi na strehah piranskih hiš sporočali že vse od lanskega poletja: »Novega direktorja ne bo, imenovan bo vršilec dolžnosti, ki sliši na ime Uroš Hribar.« Menda za leto dni, toliko, da se poliže vsa rdeča marmelada in svobodno skuha nova.

Mitja Zupančič

Odgovorni urednik

Podobne teme:

• Piranski dvižni most
• Info center Mala barka v Monfortu odprl svoja vrata
• Muzej solinarstva v Seči
• Nova priložnostna znamka Slovenske ladje
• Muzej solinarstva – 30 let