Formati regat v razredu iQFOiL
Prvenstva razreda iQFOiL so sestavljena iz treh glavnih formatov regat, in sicer (povzemamo angleške izraze za lažje razumevanje): Course Racing, Sprint Racing in Marathon (Long Distance). Na večini iQFOiL regat (tudi olimpijskih) se lahko kombinira več formatov, saj pravila omogočajo prilagodljivost glede na vremenske razmere in urnik.
Course Racing je najbolj klasičen format regat, podoben jadralnim regatam drugih razredov. Tekmovalci jadrajo po določenem regatnem polju (npr. vetrovni trikotnik ali upwind-downwind), ki vključuje več obratov okoli boj. Cilj je čim bolj taktično in hitro prejadrati celotno progo.
Trajanje: približno 15-20 minut.
Poudarek: taktika, izbira strani, sposobnost jadranja proti vetru in z vetrom.
Sprint Racing je kratek, intenziven format, kjer gre za zelo hitro jadranje na krajšem regatnem polju; polje običajno vključuje dve ali tri boje, kar omogoča več startov v kratkem času.
Trajanje: 3-6 minut na regato.
Poudarek: eksplozivnost, dober start, agresivna taktika, hitro odločanje.
Marathon (Long Distance) je vzdržljivostna regata po zelo dolgi progi, pogosto okoli naravnih točk (npr. boje, obala ali otoki). Tekmovanje zahteva fizično pripravljenost, konsistentno hitrost in navigacijske sposobnosti.
Trajanje: lahko traja od 30 minut do več kot uro.
Poudarek: vzdržljivost, koncentracija, doslednost v spremenljivih razmerah.
Kako poteka regata razreda iQFOiL?
Tekmovanje v olimpijskem iQFOiL vključuje več regat oziroma plovov in je razdeljeno na kvalifikacijske in finalne regate.
- “Fleets” in “Heats” – kdo tekmuje s kom?
Fleets (flote): ko je tekmovalcev manj (npr. do 40), vsi tekmujejo skupaj v eni skupini (floti).
Heats (sklopi/skupine): če je tekmovalcev veliko (kot na primer na tem mladinskem SP), jih razdelijo v več skupin (heats), ki tekmujejo ločeno. Skupine se lahko med seboj rotirajo (Round Robin), da imajo vsi enake možnosti. - Kvalifikacijske regate – Opening series
Sestavljene so iz več posameznih regat. Glede na vremenske razmere se lahko uporabljajo različni formati regat, omenjeni zgoraj. Vsaka regata prinese točke glede na uvrstitev (1. mesto = 1 točka, 2. = 2 točki, …). Najslabši rezultati se običajno črtajo (tako imenovan “discard” sistem – najslabša regata (ali več njih) ne šteje). - Finalne regate – Medal Series
Ko so kvalifikacije oziroma “opening series” končane, najboljši tekmovalci – v tej sezoni je to najboljših 8 in ne več 10 – napredujejo v finalni del, imenovan “medal series”.
Finalni sistem za medalje običajno izgleda takole:
Prvouvrščeni po kvalifikacijah gre neposredno v veliki finale in s seboj prinese eno zmago*. Tudi drugouvrščeni gre direktno v finale, vendar z 0,5 zmage*. Tretje- in četrto-uvrščeni iz polfinala se uvrstita v finale brez zmag*. V finalu se ti štirje jadralci pomerijo na dve zmagi. V praksi to pomeni, da v primeru, da prvouvrščeni jadralec iz kvalifikacij zmaga takoj v prvem finalnem plovu, tako osvoji še drugo zmago in s tem prvenstvo, srebro bo šlo jadralcu z 0,5 zmage iz kvalifikacij, tretje in četrto mesto pa bosta osvojila ostala dva tekmovalca glede na njun rezultat v tej regati. Če v prvi finalni regati ne zmaga prvouvrščeni iz kvalifikacij, imata sedaj že dva jadralca po eno zmago, in se finalni plovi nadaljujejo, dokler nekdo ne osvoji dveh zmag. Ob nekoliko manj zbranem nastopu lahko tako prvouvrščeni jadralec iz kvalifikacij ostane brez zlate kolajne. To pravilo prinaša dramatičen zaključek in več medijske, predvsem televizijske privlačnosti.
Prinešena “*zmaga iz kvalifikacij” v tem primeru pomeni ‘fiktivno’ zmago, lahko bi ji rekli tudi “bonus točka”.









