Kornati, ko so še bili Kurnati
Kurnatar ni le človek, ki prihaja s prostorov arhipelaga Kornati. Predvsem gre za njegov karakter, ki ga je oblikoval svet divjine, da bi lahko v tem svetu deloval in se naučil vseh mogočih veščin za preživetje človeka, ki pa so danes postale nekoristne, zato tudi Kurnati niso več Kurnati. Kurnati so prostor v času otroštva Vladimirja Skračića, so svet, ki počasi izginja in bo ostal v življenju le še skozi nekatere knjige.
»Kurnati so umeščeni v čas in prostor, ko sem bil še otrok. Takrat se otroci nismo mogli igrati kot vsa druga mladina, ker enostavno nismo imeli dovolj prostora. Zato smo bili stalno ob starših, okoli hiše in ribičije. Posesti moje družine se razprostirajo na kar sedmih otokih, marsikdo pa je imel zemljo na desetih lokacijah, tudi v Modravah, na Kumentu… Vse se je vrtelo okoli barke. Če si hotel obrati oljke si moral znati zgraditi čoln, sešiti jadro, znati veslati in imeti vse veščine, ne le, da bi se barka zgradila, ampak tudi ohranila. Danes so vse te veščine postale nepomembne, kot neskončni pogovori o vremenu, ali bo vetra dovolj, bo rasel ali padel. Leta so naredila svoje, z njimi tudi jaz in Kurnati počasi odhajamo proti svoji končnosti,« je v čustvenem nagovoru še povedal prof. Skračić.
Knjigo, ki predstavlja monumentalno delo nekega prostora, ki žal zanesljivo izginja, lahko kupite v hrvaških knjigarnah, v Školski knjigi in zadrugi Latinsko idro na Murterju.
Foto: Boris Kačan, UNIZD in arhiv eMORJE.com
