Krajinski park Strunjan

Krajinski park Strunjan je edino širše zavarovano območje v Sloveniji, ki obsega tudi morje; vključuje namreč dvestometrski pas obalnega morja (zaščitenega tudi v sklopu Naravnega rezervata Strunjan) ter celoten Strunjanski zaliv do Pacuga.

Strunjansko morje

Različni tipi morskega dna in razmere za življenje v posameznih morskih pasovih ustvarjajo kolaž življenjskih okolij z živahnim živalskim in rastlinskim svetom. Morski del Naravnega rezervata Strunjan je tako poleg naravnega spomenika Rt Madona na skrajnem delu piranskega polotoka biotsko najpestrejše območje slovenskega morja.

Obala, morski pasovi in morsko dno

Flišne kamnine, ki se krušijo s klifa v morje, niso vse enako obstojne. Drobir peščenjaka se zaradi delovanja morja zaobli v prodnike in tvori značilno kamnito obalo, lapor kmalu razpade in predstavlja enega glavnih »krivcev« za muljasto dno, ponekod na obrežju in v plitvejših delih morja pa lahko srečamo osamljene balvane, nastale iz debelejših plasti apnenca.

Na območju parka najdemo skoraj vse tipe dna, ki so značilni za slovensko obalo – izjema je le apnenčasto dno, ki je v manjšem delu prisotno v Izoli. Na trdnem morskem dnu živijo organizmi, ki za svojo rast potrebujejo čvrsto podlago. Kamnita tla so večinoma prekrita z algami in spužvami, večji kamni in skale pa služijo za skrivališče večjim ribam in rakom. Na mehkem peščenem in muljastem dnu je v plitvejših predelih dovolj svetlobe, da se lahko razvijejo obsežni podmorski travniki, ki nudijo zavetje številnim živalskim vrstam, v nekoliko večjih globinah, kjer je osvetljenost slabša, pa se življenje večinoma preseli v notranjost podlage, zaradi česar dejejo tla lažen vtis opustelosti.

Vir: Krajinski park Strunjan, foto: arhiv eMORJE.com (20. 2. 2021)

Podobne teme:

• Varstveni režimi v KP Strunjan
• Delavnica tradicionalne gradnje suhih zidov
• Krajinski park Debeli rtič
• Navigacija v SLO morju
• Obalna mesta – z roko v roki z mokrišči