Navigacija v SLO morju
Slovenija je 7. marca 1991 sprejela Deklaracijo o pomorski usmeritvi države in prevzela nase tudi skrb za varno plovbo v slovenskem morju. Njena kopenska obalna črta je dolga le 46, 6 km, in se začne v Zalivu Sv. Jerneja na slo.-ital. državni meji, konča pa na desnem bregu, ob izlivu Dragonje v morje.
Besedilo: Mitja Zupančič, vir: Ministrstvo za infrastrukturo, fotografija: Tihomir Makovec in arhiv eMORJE.com
Značilnost celotnega priobalnega pasu Sečoveljskih solin so izredno nizke globine (do največ 1,5 m). Plovbo in pristanki v Kanalu Dragonje in pristanu Soline sta mogoča le s posebnim dovoljenjem Uprave RS za pomorstvo. Hitrost plovbe v Kanalu Sv. Jerneja in Kanalu Dragonja je omejena na vsega 1 vozel!
Na področju Podvodnega naravnega spomenika rt Madona je prepovedano sidranje in plovba na motorni pogon. Meje naravnega spomenika označujejo štiri plavajoče boje rumene barve in valjaste oblike. Med rtom Madona in svetilnikom na čelu W valobrana pristanišča Piran ter pred samim vhodom v pristanišče je v razdalji 300 m od obale tudi prepovedano sidranje (podvodne naravni spomenik in podvodne cevi).
Celotni E del Strunjanskega zaliva, med rtičem Strunjan in zalivom Pacug, leži znotraj Krajinskega parka Strunjan. Morski del območja pripada ribolovnemu rezervatu, v katerega sodi tudi laguna Štjuža in južno od nje ležeče soline. V osrednjem delu je tudi gojišče školjki, označeno s štirimi rumenimi bojami. Na področju celotnega Naravnega rezervata Strunjan je prepovedano sidranje in plovba na motorni pogon.
Približno 1,2 nmi od Rta Madona v smeri NW je na morsko dno pričvrščena tudi oceanografska boja rumene barve – boja Vida. Leta 2008 jo je postavilo podjetje Manta, d.o.o. Njen trup je izdelan iz nerjavečega jekla debeline 6 mm, premera 2,5 metra. Najvišja točka boje je 5 m nad površino vode, kjer je pritrjen tudi merilnik vetrov. Na morsko dno je zasidrana s tremi betonskimi bloki, s katerimi je povezana z verigami. Sidrni bloki ležijo na globini 22 m.
Od rtiča Korbat se v smeri SW nahajajo pod vodno gladino ruševine starega pomola v dolžini 100 m. Po sredini mestnega pristanišča Izola, v smeri 300°, poteka v dolžini 0,3 nmi podvodna kanalizacijska cev, zaradi katere je na tem območju sidranje prepovedano.
Področje Luke Koper ima poseben režim plovbe, kjer je zaradi frekventnega ladijskega prometa in vlačilcev na območju plovnih poti okoli pristanišča potrebna velika previdnost (Pomorski zakonik, 74. člen).
Celotni priobalni ankaranski pas je plitev. Globine v mandraču Sv. Katarina so zelo nizke in ob najnižjem nivoju morja omogočajo plovbo in privez samo plovilom z minimalnim ugrezom. V sredini mandrača je podvodna ovira – čer, ki je preplavljena na ničelnem nivoju globin.
V pasu širine 200 m okoli Debelega Rtiča se razteza istoimenski naravni spomenik, znotraj katerega je prepovedano sidranje in plovba na motorni pogon. Njegovo zunanjo mejo določa pet plavajočih rumenih boj, ki so vse opremljene s svetlim telesom. Morje je plitvo in nevarno za plovbo. Kardinalna oznaka W kvadranta rumeno-črno-rumene barve s svetlobnim telesom opozarja na nevarnost (plitvino) na njeni E strani.
Varnost plovbe v slovenskem morju označuje 94 različnih oznak, koprskemu zalivu jih pripada 53. Pod slovensko številko 1 (int (E) 2607) je vpisana prav kardinalna oznaka na Debelem Rtiču, ki oddaja svetlobni signal B.K.(9)15s. Hkrati predstavlja edini »svetilnik« slovenskega morja, ki ni na celini, ampak nasajen na čer v morju na betonski temelj.