Podvodna arheologija pripoveduje o Jadranu
Vir: Comuna di Trieste, fotografija: M. Zupančič
Atlantik in Pacifik sta morji oddaljenosti, Sredozemlje je morje sosedstva, Jadran pa je morje bližine … To je bila iztočnica, ki jo je postavil veliki rapsod tega morja, Predrag Matvejević. Tisočero zgodb na Jadranu nam pripoveduje prav poseben pričevalec – podvodna arheologija. Prisotnost pa so dobile pripovedi, ki jih je morje hranilo na morskem dnu ali pa oblivalo vzdolž obale. Starodavne obalne krajine, naselbine, strukture pristanišč in pristanov, ladijski relikti, pristaniška odlagališča, najdbe brez opredeljivega konteksta. Da bi se približali »razširjenemu« prostoru Jadranskega morja, so organizatorji razstave v lovu za duhovi ladij in pristanov vstopil v lagune in zapluli v nekatere reke, ki jih je pogoltnilo razširjajoče se kopno. Potopljeni relikti, mejniki na morskih poteh, nam pripovedujejo o blagovnih tokovih in različnih področjih Sredozemlja, o tovorih, ki so se sestavljali, razstavljali in pošiljali po velikih emporijah jadranskih mest.
Ladje in skrivnosti njihove gradnje.
Velika ladja, ki je pustila svoj odtis na morskem dnu, nas popelje na virtualno, diahronično jadranje skozi stoletja in priobalno krajino v večnem spreminjanju. Od predrimskega obdobja do sodobnega časa, preko različnih starodavnih oblik in načinov plovbe, odnosov, trgovanja, pristaniških dejavnosti in poselitve vzdolž jadranske obale. Razstava je tematsko prikazana na začetni pregradi in v rebrih velike ladje. Kar deset sklopov ponuja, med njimi so izpostavljeni posamezni naslovi: Jadranski prostor, Pristanišča in pristani, Ladje, Tovor, Ljudje, Dejavnost, Vojne, Sveti kraji, Preseljevanje in Podvodno raziskovanje. Raziskovanje ladij se prične z najstarejšo sredozemsko šivano ladjo in se nadaljuje s trgovskimi plovili iz davnine (galeoni, beneškimi in otomanskimi bojnimi ladjami), nadaljuje z vojaškimi ladjami in konča s podmornicami. Vmes srečamo kamnite in steklene ladje in celo ladje na kovancih.
Z vrha se vidi postavitev razstave v obliki potopljene ladje nasedle na morskem dnu.
Najstarejša sredozemska šivana ladja
Ladja Rex, žrtev nesmisla svetovne vojne.
Steklena ladja
V središču dogajanja ostaja človek, prebivalci jadranskih obal, admirali, trgovci, vladarji, veleposestniki, kurtizane, pirati in sužnji. Jadransko morje je protagonist še ene tisočletne zgodbe, ki ji ni videti konca. V neprestanem gibanju so ogromne množice ljudi. Stalne selitve, romanja, invazije, trgovina in bežanje pa nas nagovarjajo k razmisleku o pojmu identitete, pripadnosti in sprejemanja. Med vsemi, z morjem povezanimi dejavnostmi, ostaja osrednja tema ribolov. Iz njega so se razvili gojenje in predelava rib, školjk in mehkužcev ter dejavnosti, povezane s predelavo soli, nepogrešljive pri konzerviranju.
Posebnega pomena sta tudi dva videa, ki prikazujeta izzive in metodologijo podvodnega arheološkega raziskovanja, ki temelji na raziskovanju in strasti po odkrivanju in vračanju izgubljene dediščine. Posebno noto ponuja razstava tudi Slovencem, saj si je mogoče ogledati prvo slovensko plovilo, narejeno iz deblaka (čupo), poseben doprinos k razstavi pa gre pripisati tudi Pomorskemu muzeju Sergej Mašera Piran, ki preko polene Meduze in drugih votivnih slik spominja na šibkost in malikovanje človeka v podobe, da bi bila plovba varna, saj na morju miti in legende oživijo.
Čupa je prvo slovensko plovilo izklesano iz deblaka.
Pričujoča razstava V morju bližine je odprta vse do 1. maja 2018. Nastala je s sodelovanjem strokovnjakov, inštitucij in ministrstev treh držav, kar kaže na primer dobre prakse, ko se edino s sodelovanjem lahko dosežejo opaženi in vrhunski rezultati, kakršna je tudi ta pregledna razstava o podvodni arheologiji na Jadranu.
Trst, Stara tržaška ribarnica, Riva Nazario Sauro 1
