Pomorski muzej Črne gore in ladja Rog
Tovorna parna ladja Rog je bila prva čezoceanska ladja Splošne plovbe. Prav danes pa predstavniki Pomorskega muzeja »Sergej Mašera« Piran potujejo v Črno goro, kjer bodo v tamkajšnjem Pomorskem muzeju pripravili razstavo o ladji Rog in njenemu kapitanu Baldomirju Podgorniku.
Piše: Mitja Zupančič, fotografija: arhiv eMORJE.com in PMSMP (čb ladja Rog)
Ladja Rog je bila zgrajena med drugo svetovno vojno leta 1944 v ladjedelnici Halifax Shipyards Ltd., Victoria, B. C. v Kanada. To je bila serijsko grajena ladja tipa »liberty« za konvojske transporte v II. svetovni vojni. Splošna plovba jo je kupila leta 1954, v ustanovnem letu. Njena dolžina je bila 134,6 m, širina 17,3 m in nosilnost 10.310 ton. Poganjal jo je 3 cilindrski parni stroj s 60 obrati na minuto in močjo 1.600 konjskih moči, pri tem pa je porabila 25 ton goriva (mazuta) dnevno.
Pod poveljstvom kapitana dolge plovbe Baldomirja Podgornika je s 43 člansko posadko od 15. julija 1955 do 9. maja 1956 obplula svet in 22. marca 1956 tudi kot prva jugoslovanska ladja pristala v pristanišču Tsintago (Nang-tongu) na Kitajskem.
Pomemben je še en datum. V noči iz 25. na 26. februar 1956 jo je v tihem oceanu zajel tajfun, v katerem so se s posadkami vred potopile štiri ladje. Ladja Rog se izgubila enega člana posadke, a se uspela iztrgati iz pogubnih razmer in kasneje pristati v pristanišču Hakodate na japonskem otoku Hokaido, kjer so jo v tamkajšnji ladjedelnici uspeli popraviti.
Ladja Rog je bila prodana leta 1966, do tedaj pa je veljala za šolsko ladjo slovenskih pomorščakov kadetov in pripravnikov. Razrezali so jo leta 1969 v Kaohsiungu na Tajvanu.
Pomorski muzej Črne gore, ki je nastal postopoma z razvojem prvotne zbirke Bratovščine »Bokeljska mornarica«, ustanovljene 1880 , bo tokrat gostil pričujočo piransko muzejsko razstavo. Lociran v strogem centru kotorskega starega mestnega jedra, v baročni palači plemiške družine Grgurina iz začetka 18. stol., je v katastrofalnem potresu 15. aprila 1979 moral zaradi velikih poškodb, ki jih je utrpela stavba, za pet let prekiniti s svojo dejavnostjo. Z delom je nadaljeval leta 1984, danes pa predstavlja osrednje vozlišče ohranjanja Pomorske kulturne dediščine Črne gore.