Rava, pozabljena, a tako blizu
Nekoč je bilo na otoku mnogo ljudi. Imeli so šolo, a trdo otoško življenje je ljudi odgnalo z Rave. Odšli so v mesto (Zadar), za njimi pa so ostale zapuščene hiše. To je delček najnovejše zgodovine. Spet druga seže v čas po vojni, ko so se ljudje delili na vaše in naše, revolucionarji so ustrahovali tudi po tem otoku, in marsikdo je odšel iz političnih ali pa ekonomskih razlogov v tujino. Na otočku, ki meri 3,62 km2 in ima dve vasi – Malo in Veliko Ravo stalno živi le še peščica ljudi. V Veliki Ravi jih je sedemnajst, od tega kar devet preko osemdeset let. Šola je zaprta, otroci pridejo le na kratek obisk in poletne počitnice.
Kljub vsemu pa se obdeluje polje, oljčniki se urejajo, pomarančevci in limonovci rodijo, fige so tudi letos polne, v Mali Ravi in zalivu Paladinica so plačljive boje (20 kun/m), v Veli Ravi se je mogoče privezati ob pomol ali pa na boje restavracije Keka, ki ponuja najboljše pečeno meso daleč naokoli. Barba Milan Mili se spominja, kako je nekoč prideloval oljčno olje, glavni kupci smo bili Slovenci, ki tudi danes ostajamo med večinskimi obiskovalci otoka. Otok še vedno skriva iskrivega duha, hkrati pa ponuja izvorno prvobitnost otoka, kot je bila nekoč. Ravo priporočamo vsem tistim, ki si želijo doživeti neposreden dotik z naravo in ljudmi, hkrati pa uživajo v miru in neokrnjeni naravi.
