Rekonstrukcija in dograditev zaliva Mrtvaška

Ilovik je najjužnejši otok lošinjskega arhipelaga. Povezujejo ga ladijske in katamaranske linije z Malim Lošinjem, Reko in Zadrom. Dostop na otok pa je mogoč tudi preko zaliva Mrtvaška (najbolj južne točke Lošinja), od koder je organiziran javni ladijski prevoz  do otoka Ilovika (20 kn/ os.) in traja 10−15 minut.

 

 

 

Na otok vas lahko pripelje tudi zasebni taxi boat, cena pa je odvisna od števila potnikov (2 osebi 100 kn/os, do 6 oseb 50 kn/os, nad 6 oseb 25 kn/ osebo). Seveda pa hitri čoln nima urnika plovbe in pluje po potrebi.

Zaliv Mrtvaška pa v tem letu dobiva novo podobo, saj se izvaja rekonstrukcija in dograditev obstoječega pomola ter zgraditev operativne obale pristanišča za javni promet. Investitor je Županijska luška uprava Mali Lošinj, z gradbenimi deli pa so začeli 29. januarja 2021.

Ko bodo dela končana, bo zaliv Mrtvaška dobil novo podobo in tudi funkcijo, saj bodo v zalivu lahko pristajale tudi večje turistične ladje, načrtujejo pa tudi ladijsko povezavo z otokom Rabom. Nekaj zaščitenih priveznih mesta bo namenjeno tudi domačinom z Ilovika. Investicija naj bi prinesla novo kakovost življenja na tem priljubljenem otoku, s čimer pa se ne strinja del Ilovčanov, ki prvenstveno opozarjajo najprej na nujnost razširitve, obnove in rekonstrukcije dotrajane ceste, ki povezuje Mali Lošinj – po grebenu otoka – z zalivom Mrtvaška.

 

 

 

Promorsko-goranska županija intenzivno nadaljuje s projekti ureditev pristanišč in komunalnih privezov in pri tem uspešno črpa EU sredstva. Zadnja velika pridobitev je bila izgradnja zahodnega dela obale in valobrana v pristanišču Cres, ki je za enkrat edino na Jadranu, ki ponuja tudi možnost praznjenja črnega tanka. Odmevalo je končanje gradnje in obnove pristanišča v Crikvenici, ki je to kvarnersko mesto povezalo z redno ladijsko linijo s sosednjim mestom Šilo na Krku. V pripravi sta tudi dva projekta na Rabu, realen je projekt ureditve creškega pristanišča v Martinšćici, v planu je tudi ureditev Kraljevice. Na Jadranu torej nikoli več ne bo, kot je bilo. Razvoj in investicije, po katerih se običajno meri uspešnost posameznih funkcionarskih mandatov gre nezadržno naprej, v ozadju pa žal vse prepogosto ostaja lokalno prebivalstvo, ki si sicer želi višjo kakovost življenja, a tudi ohranitev narave, predvsem pa vzdržnostni in trajnostni razvoj turizma.

 

Mitja Zupančič, foto: arhiv eMORJE.com

 

Podobne teme:

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

Spletno mesto uporablja piškotke zaradi boljše uporabniške izkušnje. Z uporabo naše spletne strani potrjujete, da se z njihovo uporabo strinjate. Več o piškotkih

The cookie settings on this website are set to "allow cookies" to give you the best browsing experience possible. If you continue to use this website without changing your cookie settings or you click "Accept" below then you are consenting to this.

Close