Betinski škver Ćiro
Ko je v 76. letu februarja 2014 po težki bolezni umrl eden najbolj prepoznavnih betinskih mojstrov kalafatov – Čedomir Burtina Ćiro, je za trenutek zazijala vrzel v ekipi za ohranjanje in revitalizacijo pomorske dediščine otoka. Konsolidacija pa v družini ni trajala dolgo. Obrt je prevzela Čedomirjeva hči Luiza, ki skupaj z možem Nikolom Papešo in sinom Krešimirjem ohranja dejavnost in skrbi, da dediščina preteklosti živi sedanjost.
Ćiro je bil poznan po rekonstrukciji starih zgodovinskih plovil, predvsem betinske gajete, aktivno pa se je angažiral tudi kot član komisije pri izgradnji Muzeja betinskega ladjedelstva. Med najbolj poznanima obnovljenima ploviloma sta zagotovo gajeta Cicibela in Baba Tone.
Škver Ćiro v najboljšem pomenu ohranja živ spomin na velikega betinskega kalafata, saj sta njegova delavnica in dvorišče zmeraj polna bark. V mandraču pa se zibajo tiste, ki še čakajo na obnovo ali pa na letna vzdrževalna dela. Dodatna ponudba je tudi dvig in spust plovil s premičnim avto-žerjavom, pa tudi lastna ribiška ladja je v funkciji. Malo za ribo, za turiste, vse bolj pa tudi za pomoč pri profesionalnih potapljaških delih, čez poletje pa za spremljanje potapljačev na dnevnih potopih.
Sploh je družina Papeša, ki nadaljuje delo pokojnega Ćira, aktivna pri vseh dejavnostih otoka, ki se dotikajo morja, pomorske dediščine in življenja z njim. Praktično si ni mogoče predstavljati, da bi murtersko Latinsko idro ali pa betinska regata Za dušu i tilo izzvenela brez sodelavcev iz škvera Ćiro.
Najbolj odmevna obnova minulega leta 2021 je bila splovitev muzejske gajete Marija, ki naj bi jo prvotno zgradili leta 1922 v škveru družine Filipi Tošulovih. Gajeta Marija je dolga 6,90 m, široka 2,70 m, z višino 0,88 m je težka 2,2 toni. Obnovitvena dela je prevzel škver Ćiro, v njem pa so se z delom izkazali: Nikola in Krešimir Papeša, Ante Jelić, Nikola Balin Nijemac, Siniša Mikin in Ante Sladić. Prva plovba po obnovi je bila 15. avgusta 2015, kje drugje kot na betinski regati Za dušo in telo.
Škver Ćiro ostaja dejaven na Dolcu 19 v Betini, kjer smiselno dopolnjuje veduto najbolj kalafatskega mesta na Jadranu – murterske Betine.
