41. tradicionalna regata starih bark Piran
Tokratna, že 41. ponovitev tradicionalne majske regate starih bark s srečanjem starodobnikov, je minila v zadovoljstvo vseh udeležencev in obiskovalcev, še posebej pa glavnega organizatorja, Društva ljubiteljev starih bark iz Pirana, ki ga vodi barkajol levta Stari maček – Janez Šabec.
V organizacijo je vpeta vsa družina
»Brez pomoči prijateljev in družine ne gre!« rad pove osiveli barkajol, ki vztraja že v peti dekadi, da bi lesenim lepoticam končno priznali status, ki si ga zaslužijo. Letos se je vse nekako sestavilo, še vreme, ki je ponudilo tri čudovite sončne dni na slovenski obali, praktično prve tople in edine, ko ni deževalo. Ljudje so zato radostno prišli v Piran, pa tudi udeležba bark je bila izredna. Prijavljenih je bilo celo 52 plovil, na start jih je prišlo 47, kar je svojevrsten rekord.
Kdo so udeleženci regate?
Barke prihajajo iz štirih držav: Italije, Hrvaške, Avstrije in Slovenije. Italijanom moramo priznati, da so narod, obrnjen k morju, ki spoštuje in neguje tradicijo, kar kaže tudi vsakokratna številna udeležba na regatah v severnem Jadranu, s tem pa tudi v Piranu. Hrvati pridejo, gre za tradicionalno, skoraj simbolno izmenjavo med Rovinjem in Piranom, prijatelji iz Kvarnerja so tokrat izostali, verjetno zaradi spremenjenega datuma, ki je bil preblizu 8. reškemu festivalu morja in pomorske tradicije Fiumare.
Nov datum regate
Po vseh peripetijah z navtičnim salonom oz. sejmom v Portorožu je navkljub dolgoletni tradiciji in sodelovanju s sejemsko prireditvijo UO društva sklenil izstopiti iz urnika portoroškega dogodka in je izbral svoj termin, kar se je pokazalo kot odlično. Ljudje so na obalo prišli zaradi tradicionalne regate, mediji so imeli več časa za piranski dogodek, obmorsko mesto pa je bilo polno vedoželjnih turistov, za vrhunec pa je tudi absolutna zmaga ostala doma.
Sodelovanje lokalne skupnosti
Občina Piran in njen novi župan Genio Zadković sta tudi podprla prireditev, enako številni sponzorji, ki so omogočili izvedbo programa na kopnem in na morju. Zgledno je bilo prizadevanje in sodelovanje s Pomorskim muzejem »Sergej Mašera« Piran, ki ga vodi Franco Juri. Njegovemu povabilu se je odzvala posadka logerja Oloferne in priplula v Piran, s svojo prisotnostjo pa je dodobra izboljšala dogodek in ga tudi spravila v mednarodni eter. Piran jih je očaral.
Društveni podmladek
Končno se je premaknilo, več je mladih, tudi v piranskem društvu, še posebej izstopa jadralska družina Poljšak, kjer je oče David v mesecih pred regato prevzel skrbništvo nad društvenim fb-profilom, potem pa je dvojezično rutinirano vse tri dni povezoval dogodek in skrbel, da so se udeleženci iz različnih držav dobro počutili.
Starodobniki kot del kulturne dediščine
Starodobniki že tradicionalno dopolnjujejo dogodek, sploh v urah, ko barke odrinejo od pomola na morje. Tokratni prihod so dopolnili tudi s portoroškim festivalom vrtnic in penino rosé, kar je samo še dopolnilo celostno kuliso piransko-portoroškega dogodka. Tega pa je ozaljšala tudi solinarska družina, člani društva ljubiteljev kulturne in naravne dediščine Anbot in še mnogi drugi. Izostal ni niti tradicionalni partner regate starih bark, Internautica, ki je doniral tradicionalne majice za vse udeležence regate.
Brez »Izolanov« bi bila slovenska udeležba slaba
Brez prisotnosti bark in članov Društva starih bark iz Izole bi bila udeležba slovenskih barkajolov skromna, zato je na mestu vprašanje, zakaj se slovenski lastniki starih bark ne udeležujejo dogodka, ki ni klasična regata; gre za razstavo pomorske dediščine, za socialni dogodek, za druženje in za odlično turistično priložnost.
Jadralne kategorije
Barke so se tudi tokrat pomerile v kar sedmih jadralnih kategorijah:
- Trikotna jadra – do vključno 7 m
- Trikotna jadra nad 7 m
- Klasična jadra – do vključno 7 m
- Klasična jadra nad 7 m
- Catboat
- Dinghy 12
- Batane in kaiči do 5 m
Regatno polje s startno bojo pred Piranom, mimo Bernardina, z obratom pred portoroško luko pa je ob ugodnih vetrovnih razmerah zagotavljalo odlično jadranje, ki je bilo tokrat izvedeno v načrtovanem obsegu. Žal je imel topo nekaj tehničnih težav, tako da je predčasno končal regato in se privezal k pomolu ob portoroški pomorski fakulteti na Bernardinu (kamniti pomol ob nekdanjem antičnem pristanišču Fizine).
Nove in obnovljene barke
Lepotica lesenih bark ostaja škuner Cassiopeia, ki jo je zgradil Dan Poljšak, pa tudi absolutna zmagovalka regate, kuter Pia, krmarja in lastnika Bruna Antonca v ničemer ne zaostaja, razen v mladosti. Nikakor pa nismo mogli spregledati obnovljenega kuterja Bristol Valterja Raimondija, obnovljenega levta »Luna Rossa« in obnovljene pasare, ki je bila nekoč v lasti Morske biološke postaje iz Pirana.
Pomorska dediščina kot turistična priložnost
Tradicionalna majska regata je stalnica piranskega dogajanja. Ko bo prepoznana kot odličen turistični produkt, bo mesto lahko blestelo v novi, kakovostnejši turistični ponudbi. Mestni mandrač pa še čaka na svojo priložnost, da zaživi kot muzej na prostem, saj pripada starim barkam. S tem pa bi se mesto Piran postavilo na zemljevid čislanih in častitih sredozemskih krajev, kjer pomorska dediščina iz preteklosti živi sedanjost. Takšna zgleda sta hrvaška Betina in italijanski Cesenatico.
