Lovranski guc 1962
Ko ga je leta 1962 zgradil Ivan Nino Gašparinić, eden najbolj cenjenih kvarnerskih ladjedelskih mojstrov, si zagotovo ni predstavljal, da bo po 61 letih ta tradicionalna barka dobila slovenskega lastnika. Sredi letošnjega poletja sta lovranski guc kupila oče in sin – Mitja in Rok Zupančič ter se dogovorila za obnovo v škveru izolskega podjetja KOP, ki ga vodi Tomi Sinožić. S tem je bila barka rešena pred nadaljnjim propadanjem.
Generalna obnova je stekla takoj in se končala v rekordnih petih tednih. Lovranski guc ima obnovljeno oplato, zamenjanih nekaj reber, krmni del je popolnoma nov. Generalno je obnovljen motor Volvo Penta MD1, zamenjan je osovinski vod, vse elektroinstalacije; barka je zglajena, na novo pobarvana in polakirana. V izdelavi so nova jadra – za regate bodo krojena iz dakrona, za revijalno jadranje in festivale morja pa iz klasičnega platna, ki jim bo dodal poslikavo nerezinski kalafat in slikar Franko Mavrović Frenky.
Izvorno je model barke majhna gajeta, ki jo je Nino Gašparinić (1899–1972) narisal v svojem lovranskem škveru po korčulanski gajeti in jo prilagodil za lokalne potrebe. Lovranski guc je prepoznan po zaobljenosti premca in krme na nadvodnem delu trupa ter izrazito visoki prednji statvi. Robníca in jambor sta bila zmeraj lakirana v visokem sijaju. Gašparinić je v času svojega življenja zgradil okoli štirideset bark, po večini pasar in gucev, in izučil štiri naslednike: sina Bruna Gašparinića, Ilka Vidića (pokojni), Gianfranca Sirotnjaka in Ivana Kalčića.
Lovranski guc nikoli ni bil grajen za jadranje. Sprva je bil čoln, gnan le na vesla in namenjen priobalnemu ribolovu, za konec tedna pa so z njim prevažali tudi družine in lovransko gospodo z opatijske riviere. Relativno nizek jambor (3,80 m) je služil za opornik pri namestitvi ponjave za zaščito proti soncu. Sredi 20. stol. so v guce začeli redno vgrajevati dizelske motorje z notranjim izgorevanjem.
V registru kvarnerskih bark je vpisanih osem tovrstnih plovil, vključno s slovensko barko, ki je nekoč nosila oznako MD 14, danes pa jo boste lahko spoznali po registraciji IZ – 36.
Podatki o plovilu
Model plovila: gajeta
Tip plovila: lovranski guc
Ime plovila: Lovranski guc 1962
Registracija: IZ – 36
Dolžina preko vsega: 5,20 m
Dolžina trupa: 5,10 m
Širina: 1,80 m
Višina: 0,95 m
Material: hrast, smreka, macesen
Bruto tonaža (GT): 1,06
Motor: Volvo Penta MD1
Moč motorja: 4,40 kW
Leto izdelave: 1962
Graditelj: Nino Gašparinić
Nosilnost: 540 kg tovora, 6 oseb
Koordinacija zadrug za ohranjanje in revitalizacijo pomorske, ribiške in ladjedelske dediščine Kvarnerja in Istre je napisala in sprejela pravila za konstrukcijo in opremo tradicionalnih plovil s pravili regatnega jadranja s tradicionalnimi in zgodovinskimi plovili. Dokument obsega enajst strani in dvajset členov. V devetem členu določa kategorizacije za regatne nastope. Med batanami, pasarami, gajetami in levti je zapisana tudi posebna skupina gucev.
Skozi čas so ljudje na Jadranu poimenovali gajeto tudi kot: barka, barčica, brod, lađa, manzera, targe, na Lošinju plaviza, v Lovranu in na Kvarnerju pa guc (lovranski, kvarnerski). Tudi Slovenci imamo svoje ime za guc – lupína (Pomorska slovenščina; Janez Gradišnik, Ernest Kopriva, Vladimir Naglič, Mladinska knjiga, 1961, str. 246).
