Majhno morje – Morbihan

13. december, 202313. december, 2023 emorje.com 0 Komentarjev

Morbihan je del regije Bretanija, ta pripada Franciji. Obdan je z departmaji Finistère, Côtes-d’Armor, Ille-et-Vilaine in Loire-Atlantique ter Atlantskim oceanom na jugozahodu. Morbihan je eden od prvih 83 departmajev, ki so bili ustanovljeni 4. marca 1790 med francosko revolucijo.

Zaliv Morbihan ima veliko otokov, po legendi kar 365. Dejansko jih je med 30 in 40, odvisno od tega, kako se štejejo. Veliko je tudi otočkov, ki so premajhni za bivanje. Vsi otoki, razen l’Île-aux-Moines in l’Île-d’Arz, so v zasebni lasti. Lastniki so filmske zvezde, modni oblikovalci in drugi premožni ljudje. Od leta 2014 je prefekt Morbihana Jean-François Savy, prej vodja prefektur Ardeni in Hautes-Alpes. Na tej točki se naša pomorska štorija šele začenja.

Mitja Zupančič, foto: arhiv eMORJE.com

»Ali greš z nami v Morbihan?« me je tistega majskega dne presenetil klic Plamenka Bavčevića, predsednika splitskega Cronavesa, ki zame osebno pooseblja organizacijsko spletišče zainteresiranih pomorskih zadrug za ohranjanje in revitalizacijo pomorske dediščine vzhodne jadranske obale. Enostavno je treba priznati, da je Cronaves tisti, ki odpira vrata hrvaški pomorski dediščini na festivalih morja v tujini. Atlantska Brest in Morbihan na zahodni obali in Séte na Azurni obali so le najvidnejši francoski festivali pomorske tradicije, na katerih so hrvaški barkajoli že vrsto let redni gostje.

Popolnoma presenečen, da sem kot tujec povabljen zraven, se ponudbi nikakor nisem mogel upreti. »Kdaj torej gremo?« sem vprašal glasbenega kolego Sašo Lukića, sicer tajnika Cronavesa.

»Mi odpotujemo jutri zjutraj, ti pa pridi za nami. Organiziraj si nizkocenovni prevoz v Nantes, nato pojdi na vlak za Vannes, in ne zamudi sredinega sprejema na razstavnem paviljonu Republike Hrvaške v jadralni vasi,« je še donelo prek WhatsApp povezave, ko se je glas začel izgubljati v kozmosu.

Čeprav sem bil še pred dnevi na Biskaju, in sem se komaj vrnil domov, sem spet zapakiral svoj novinarski nahrbtnik in prek Italije prispel v Bretanijo. Izzvenel je potovalni dan, ki sem ga začel v zgodnjem jutru, in ga sklenil tik pred večerom. Zamudil sem postavitev nacionalnega razstavnega prostora in prihod kamiona vlačilca, naloženega z dvema dalmatinskima gajetama in vso spremljevalno opremo. V Vannes sem prišel pravočasno, celo dan pred velikim sprejemom.

Maloštevilna, a zanesljiva ekipa zanesenjakov je spet opravila veliko delo. V organizaciji in koordinaciji zadruge Cronaves sta Bavčević in Lukić pridobila k sodelovanju še druge deležnike: TZ občine Malinska Dubašnica, Center pomorske dediščine DUBoak in Mesto Vodice. Uspela sta se dogovoriti za osrednji razstavni prostor, ki ga je ozaljšala razstava 30 fotografij »Hrvaška, domovina morja«, avtorjev Andrine Luić, Dubravke Pajk, Boška Lučeva in Vislava Torre. Festival, katerega se je skozi sedem dni udeležilo več kot 300.000 obiskovalcev, je prvenstveno izpostavil izjemno bogato pomorsko dediščino hrvaškega dela Jadrana. Prav nič niso zaostajali niti promocija hrvaškega navtičnega turizma, kultura in avtohtona gastronomija.

Teden zalivov Morbihan, od 14. do 21. maja 2023, je bil poseben in vsebinsko pester. Ljudje so trumoma obiskovali festivalsko vas v Vannesu. Zgodovinsko obzidano mesto je živelo s svojo pomorsko tradicijo. V rečnem meandru reke Vincin, ki se pridruži reki Marle ob otoku Ile de Conleau, predno se ta nasproti Port-Anne izlije v Morbihan, so se zibale tradicionalne barke in ladje. Med njimi tudi dve od prvotno treh načrtovanih hrvaških gajet. Na sprehajalnem obrežju doka navigatorja Erica Tabarlyja je bilo vse nared za začetek festivalskega slavja.

Iz Šepurine na šibeniškem otoku Prvić je v zalive Morbihana prišla gajeta Mila družine Antić. Šest metrov dolga lesenjača je bila zgrajena leta 1968 v Lovranu. Opremljena z latinskim jadrom je navkljub svoji relativni majhnosti vzbujala veliko zanimanje. Registracija VD 1227, hrvaška pomorska zastavica, vrh lantine pa Hajdukova, je gajeto že prvi dan naredila prepoznavno v starem portu, kjer oceanska voda zadene v skrajno kopno pred Vannesom.

Prav nič v svoji lepoti prefinjenih linij ni zaostajala niti druga hrvaška gajeta Zora. Zgrajena v ladjedelnici Korčula leta 1955 je v lasti Željke Fuček. Lesenjača, dolžine 6,6 m in širine 2,21 m, je bila z ugrezom 0,65 m varno in samozavestno vezana k obali v morju pred hrvaškim sejemskim šotorom, prav nasproti Hydrograafa. Nekoč je bila njena registracijska oznaka DB 855. Sedaj jo za barve Malinske krmarita Katica Cvelić in Nataša Cvelić Badurina, hkrati tudi prva ženska posadka malih bark na Jadranu. Gajeta je obnovljena, ima tudi novo registracijo – MK 226195. Dekleti sta v posadko povabili še Vida Kraljića in Dina Buljata.

Primerno opremljeni, tudi z obveznimi rešilnimi jopiči, pripravljeni prepluti 70 navtičnih milj v vodah Atlantika, so se posadke vsak dan posebej veselile plovbe med otoki Morbihana. Četudi imenovano Majhno morje premore velik karakter. Plovba na odprto proti oceanu je zahtevna, sploh za majhne dalmatinske barke. Specifika je močan morski tok pod gladino. Kurenat, kot ga poznamo na Jadranu, v zalivih Morbihana kaže silno moč in ima hitrost prek 10 vozlov. V kombinaciji s hitrim izmenjavanjem plime in oseke, ki doseže tudi 9 m, nastanejo na morju zelo specifične zadeve. S prihajajočo oseko se pluje iz zaliva, s plimo nazaj v varne pristane. Vmes je potrebno umetelno nastaviti barko in se prepustiti brzicam. Manevri pod jadri so resnično zahtevni. Bretanci so se pokazali za velemojstre maritime, ljudje, ki so obrnjeni k morju in vsak dan živijo z njim.

Posadka s Prvić Šepurine je bila izrazito moška. Sestavljali so jo Boris Antić, brata Zoran in Goran Franić ter Boris Radovćić. Slednja dva sta profesionalna glasbenika, ki sta s svojima kitarama mehčala trdost ekipe proti mehkejšemu spolu. A iz kože pravih lovcev iz prazgodovine fantje tudi v 21. stoletju niso mogli stopiti. Ko je galeb v letu z udarcem svojega kljukastega kljuna omamil veliko sipo, je ni uspel niti pobrati z morja. Ribiška strast in iznajdljivost klenih Dalmatincev je bila zmeraj hitrejša od kokala v letu. Čeprav je bilo treba na motor odpluti s kurza proti plenu, so fantje shranili ulov in ga pripravili za večerno druženje. Ko si daleč stran, vonj po domače pripravljeni hrani obudi spomin in željo, čim prej vrniti se nazaj domov. Druženje ob tovrstnih dogodkih pa nikoli ne izostane. Kadar gre za utrjevanje medsebojnih vezi, je tudi takšen »team building« dobrodošel in želen.

Prvi festivalski vrhunec hrvaškega nastopa je bil organiziran 17. maja s sprejemom ob hrvaškem dnevu »Dan Hrvaške«. Kot slavnostni govorec se ga je udeležil Jure Vujić, pooblaščeni minister veleposlaništva v Parizu. Tihi diplomaciji in turistični promociji pa še ni bilo videti konca. Sledil je sprejem na otoku menihov – Ile aux Moines, ki je pobraten s Pašmanom. Žal delegacija s tega severnodalmatinskega otoka tokrat ni prispela v Bretanijo. Dobre želje župana Ile aux Moines, Philippea Le Berigota, so nazaj v domovino prenesli člani zadruge Cronaves.

Na kar 16 različnih destinacijah poteka festival, zato da je vanj vključena vsa otoška skupnost zalivov Morbihana. Majhno morje postane veliko, ko se pripravlja osrednji mimoplov – t. i. défile ladij, na katerem sodelujejo veliki, največji, majhni in najmanjši – v lupinicah na vesla. Po podatkih organizatorjev se je défileja udeležilo 1521 plovil, ki jih je na obalah spremljalo na desettisoče ljubiteljev morja in pomorske tradicije. Med barkami je bilo tudi 25 velikih jadrnic. Posebej so izstopali: Iris, Grayhound, Shtandart, Morgenster, Oosterschelde, Marité in Pascual-Flore.

Spomnim, da je Republika Hrvaška bila že leta 2015 kot posebna častna gostja udeleženka 8. festivala Teden zalivov Morbihan. Tudi takrat je Hrvate na obalo Atlantika popeljal Cronaves. Pred tem so Split obiskali gostje iz Francije: Aimé Kerguéris – predsednik združenja, ki organizira festival in izvršni direktor Polig Belenfant. Spremljala sta ju tudi Jakez Kerhoas in Anne Burtlat, direktorja in lastnika podjetja »Grand large«, ki je organizator največjih svetovnih in evropskih pomorskih festivalov. Ljudje sicer odhajajo, a festivali ostajajo. Vsak nov človek prinese nove vsebine, enako se dogaja tudi v Morbihanu.

Z osebnim posredovanjem Daniele Mihalić Đurice, sicer direktorice HTZ v Parizu, se mi je uspelo dan velikega défileja plovil vkrcati na Hydrograaf, ki je bil ta dan v funkciji gostitelja predstavnikov sedme sile. Na krovu 40,8 m dolge jeklene lepotice, ki so jo zgradili leta 1910 v Roterdamu in je do leta 1962 v sestavu Royal Dutch Navy služila nizozemski kraljevi družini, je zaplula na morje daljine – na Atlantik. Biti aktivni udeleženec veličastnega mimoplova, ko s komandnega pulta na gornji palubi lahko opazuješ nepregledno množico vsakovrstnih plovil, pa neponovljiva izkušnja, ki krepi zavest, kako pomembna je pomorska tradicija za obstoj, razvoj in razumevanje narodov Ex genere in generem.

Mestno obzidje s stolpi Tour Joliette, Poudrière in Connètable je ostajalo za menoj. Enako tudi graščina Le manoir de Château-Gaillard, ki jo je dal v 15. stol. zgraditi Jean de Malestroit, kancler bretanskega vojvode. V daljavi je ostajal obris gotske katedrale sv. Petra, zgrajene leta 1020 v času Normanov. Zvonik se je v daljavi zdel visok in slok, kot sta bili visoki in sloki lantini obeh hrvaških gajet v Tednu zalivov Morbihan. Za občutek popolnosti je na vrhu cerkvenega stolpa umanjkala edino Hajdukova zastava.

Majhno morje – Morbihan

Podobne teme:

Morda vas zanimajo tudi naslednje teme:

Dodaj odgovor Prekliči odgovor