Pomorski in zgodovinski muzej hrvaškega primorja Reka
Mesto Reka se je razvilo zahvaljujoč svoji strateški poziciji, na kateri se kopenske poti srečujejo z morskimi. Tako je ob izlivu rečice Rječine nastalo pristanišče, ki je s časom pridobivalo na pomembnosti, mesto pa je preraslo v središče obsežne kvarnerske regije. Torej, kakšno bi bilo sploh to mesto, če ne bi premoglo enega poštenega pomorskega muzeja? Četudi bi obiskovalec v takšnem pomembnem mestu z veliko pomorsko tradicijo najprej iskal tovrstni muzej nekje ob morju, ga bo našel v nekdanji Guvernerjevi palači na hribu nad starim mestnim jedrom in pristaniščem. Muzej predstavlja pomembno kulturno središče promocije materialne in nematerialne pomorske dediščine na Kvarnerju in hrvaškem primorju. Reka je svoj prvi pomorski muzej dobila leta 1960 in se namestila prav v nekdanji Guvernerjevi palači. Ta pa se je že po letu dni združil z Narodnim muzejem. Na ta način se je ustanovila edinstvena muzejska ustanova, ki deluje še danes pod imenom Pomorski in zgodovinski muzej hrvaškega primorja Reka. Že samo ime nakazuje, kako kompleksen je, saj se predstavlja skozi pomorski oddelek in oddelek arheologije, etnografije in kulturne zgodovine. Pomorska tradicija in nasledstvo se prepletata skozi zbirke vseh muzejskih oddelkov.
Besedilo: Tea Perinčić, kustosinja in Nikša Mendeš, muzejski svetnik, Pomorski in zgodovinski muzej hrvaškega primorja
Fotografija: arhiv Pomorski in zgodovinski muzej hrvaškega primorja
Prevedel in uredil: Mitja Zupančič
Pa pojdimo lepo po vrsti. Pomorski oddelek muzeja je združil gradivo, ki se je do konca 19. stoletja zbiralo v dveh muzejskih inštitucijah takrat ločenih mest Reke in Suška. Po letu 1924 ju je ločevala celo državna meja, pa je reka postala Fiume in vezala svojo usodo s Kraljevino Italijo, Sušak pa je postal najbolj pomembno pomorsko središče Kraljevine SHS in kasneje Jugoslavije. Turbolentni politični zgodovinski čas se odslikava tudi skozi predmete, ki jih hranijo zbirke današnjega Oddelka zgodovine pomorstva v Pomorskem in zgodovinskem muzeju hrvaškega primorja Reka.
Zbirka ladijskih dnevnikov, načrtov in naprav predstavlja okoli 2000 predmetov. V glavnem so to ladijski dnevniki, pomorske knjižice, dovoljenja za potovanja, ukazi, odlikovanja, popisi posadk, načrti ladij, dokumentacija, povezana z gradnjo ladij in drugih plovil. Med njimi so nekatera zelo pomembna pričevanja o zgodovini ladjedelstva hrvaškega primorja in Kvarnerja. Takšen je ladijski dnevnik »jedrenjaka« Stefano, ki ohranja zanimivo zgodbo o preživetju članov posadke s te ladje, ki je leta 1876 doživela brodolom ob obali zahodne Avstralije. Ladijski dnevnik, ki se tako le pogovorno imenuje, je v resnici rokopis dubrovniškega meniha Stjepana Skurle. V njem so prepričljivo zapisani doživljaji preživetih brodolomcev. Na koncu pa so celo zapisani izrazi v aboridžijskem jeziku ter njihov prevod v italijanščino. Dnevnik je del stalne muzejske zbirke v drugem nadstropju Guvernerjeve palače. V stalni zbirki še posebej izstopa tudi dnevnik stroja s prve šolske ladje Margita. V muzeju je tudi dnevnik slavne šolske ladje z Bakra – Vila Velebita in dokumenti Josipa Sinčića, prvega častnika stroja z iste ladje. Zanimiv dokument je tudi fermat turškega sultana, ki ga je izdal Jurju Medaniću iz Kostrene, pa leta 1859 poziv Antonu Celestinu Ivančiću iz Malega Lošinja za dodelitev nagrade avstrijskega nadvojvode Maksimiljana. Anton Celestin Ivančić je edini nagrajeni hrvaški pomorec habsburške monarhije z zastavo Fortitudini navali. Z Lošinja so shranjeni tudi načrti ladjedelca Martinolća. Velik del zbirke predstavljajo tudi številni predmeti in načrti ladij, ki so bile zgrajene v reški ladjedelnici Cantieri navali di Carnaro, ki je naslednica ladjedelnice 3. maj.
V zbirki navigacijskih inštrumentov in ladijske opreme so zbrani natančni navigacijski inštrumenti, ki so se nekoč uporabljali predvsem na jadrnicah – »jedrenjakih« in parnikih. Med njimi so sekstanti in oktanti, kompasi, dromoskopi, kronometri, ure v radijski kabini, rože vetrov, navtična ravnila in kotomeri, globusi, navigacijske karte in usmerjevalne plošče. Posebno vrednost predstavlja skupina 28 sekstantov in oktantov iz druge polovice 18. stoletja. V zbirki je še več manjših sofisticiranih naprav, kot so ladijski zvonci, metalci vrvi, ladijski hladilniki, peči, brzinomeri, globinomeri, ferali, koluti, krmila, luči, sidra, polene, skrinje in ladijski top. Velik del tovrstne opreme je pripadal zadnjim jadrnicam in parnikom s Kvarnerja in hrvaškega primorja.
Verjetno najbolj vreden in zanimiv od vseh teh predmetov pa je reševalni jopič z ladje Titanik. Zanimiva je zgodba, kako je ta predmet s slavne potniške ladje prišel v muzej. Mladi natakar Josip Car je takrat plul na ladji Carpathia, ki je prva priskočila na pomoč utopljencem s Titanika. Reševalni jopič je shranil za spomin na ta nesrečni dogodek. Kasneje je sprevidel, kako pomemben je za ohranjanje zgodbe, zato ga je družina po njegovi smrti darovala muzeju. Še danes predstavlja enega najbolj atraktivnih predmetov stalne muzejske zbirke.
V zbirki ladijskih modelov in maket je ohranjenih 90 predmetov. Začetki te zbirke datirajo med obe svetovni vojni, ko so meščani Suška na povabilo ravnatelja tamkajšnjega Mestnega muzeja darovali makete »jedrenjakov« in parnikov. Makete jadrnic so lesene, makete parnikov in motornih plovil pa so izdelane v kombinaciji lesa, kovine in plastičnih materialov. Med njimi so makete brika Splendido, barke Contessa Hilda, veslač uskok, krški srednjeveški »jedrenjak« in bark Grad Karlovac. Sledijo jim tudi makete Titanika in Carpathie, pa tudi nesrečne madžarske vojne ladje Szent Istvan, ki so jo zgradili v reški ladjedelnici, a je tragično končala v času prve svetovne vojne.
Zasebno zbirko predstavlja okoli 8000 predmetov, med njimi je največ fotografij nekdanje ladje Croatia Line (v Jugoslaviji je delovala pod imenom Jugolinija), ki je imela sedež podjetja na Reki. Del fotografij je mogoče pregledovati tudi preko on-line platforme.
Pomorski in zgodovinski muzej hrvaškega primorja Reka upravlja tudi z zbirko ladijskih maket ladjedelnice Kraljevica. Zbirka je bila po stečaju ladjedelnice imenovana za kulturno dobrino in zaupana v upravljanje Muzeju. V njej so makete in slike ladij, ki so jih zgradili v tej najstarejši ladjedelnici na vzhodni strani Jadrana. Ti eksponati še naprej ostajajo v sklopu ladjedelnice in so na ogled postavljeni v razstavni dvorani v Kraljevici.
V stalni zbirki muzeja v 2. nadstropju Guvernerjeve palače so poleg ladijskih inštrumentov, opreme, maket in polen, razstavljene tudi slike ladij »jedrenjakov«– kvarnerske flote. Med njimi je nekaj prekrasnih slik jadrnic, ki so nastale pod čopičem Bazilija Bartola Ivankovića, nekaj votivnih – zavetnih slik in slik ladij iz slikarske delavnice Luzzo. Na parkirišču Guvernerjeve palače so razstavljena velika ladijska sidra in sidro za bojo ter dva ladijska topa.
Kot smo že predhodno omenili, so predmeti povezani z bogato pomorsko dediščino na področju Kvarnerja, hranijo pa jih tudi v drugih zbirkah muzeja in so razstavljeni v zbirki. Pomorski in zgodovinski muzej hrvaškega primorja Reka je bil prvi muzej na področju nekdanje države Jugoslavije, ki je imel arheološko zbirko, v kateri so bili zbrani predmeti, ki so bili najdeni pri podvodnih arheoloških raziskavah na področju Kvarnerja. Eno najzanimivejših in najbolj vrednih skupin takšnih predmetov so našli na področju lošinjskega arhipelaga, okoli otočka Orjule, s potopljene poznoantične galeje. Predmeti so prišli iz istega nahajališča, kjer so čez nekaj desetletij našli bronasto skulpturo Apoksiomene, ki si jo danes lahko ogledamo v Muzeju Apoksiomena v Malem Lošinju.
Pomorska dediščina Reke sovpada z bogato industrijsko dediščino. S pomorstvom je tako povezan tudi razvoj torpeda – naprave, ki je bila sprva zamišljena kot »salva-costa«, to je zaščitnik obale pred napadi z morske strani. Kasneje je bil torpedo razvit kot močno orožje v pomorskih bitkah, še posebej v času prve svetovne vojne. Torpedo so proizvajali v tovarni Silurificio Whithead na Reki. Tovarna je imela svojo muzejsko zbirko, ki jo je leta 1960 predala Pomorskemu in zgodovinskemu muzeju hrvaškega primorja Reka. Tako se danes v tehniški zbirki hrani nekaj prototipov, torpedni motorji na parni pogon, torpedni propelerji, detonatorji za bojne konice, žiroskopi in globinske naprave, pa tudi cev za poizkusno izstrelitev torpeda, ki se je nekoč nahajala na izstrelitveni ploščadi tovarne Withead. V tehniški zbirki je še ena zanimiva skupina predmetov, ki pripada dediščini Josipa Medure, in je vezana na podvodne in potapljaške aktivnosti. V tem delu zbirke so tako tudi prototipi mask in plavuti za potapljanje, ohišja za kamere in podvodno snemanje ter podvodne puške, ki so bile narejene v delavnicah na Reki in v Kostreni.
Muzej aktivno sodeluje na vseh prireditvah promocije pomorske dediščine v mestu Reka, pa tudi na Kvarnerju, kjer predstavlja muzejske zbirke. Še pomembnejša pa so sodelovanja z zadrugami in združenji, ki delujejo na področju pomorske dediščine, zaradi ozaveščanja in pomena prepoznavanja ter zaščite in predstavljanja pomorske dediščine Kvarnerja in hrvaškega primorja. Končni namen je zaščita, ohranjanje in implementacija pomorske dediščine v premišljene in vzdržne turistične programe. V tem smislu je Muzej aktivno sodeloval v EU-projektu čezmejnega sodelovanja Interreg Hrvaška – Slovenija Mala barka in Mala barka 2, pa tudi v projektu čezmejnega sodelovanja Italija – Hrvaška Arca Adriatica. Eden najpomembnejših rezultatov teh projektov je bila ustanovljena on-line baza pomorske dediščine in zbiranje podatkov o stanju pomorske dediščine na celotnem Kvarnerju, Istri in slovenski Istri, pa tudi z druge – italijanske strani Jadrana. Baza je dostopna vsem uporabnikom preko virtualnega muzeja muzejmalabarka.com.
