Pomorski muzej Barcelona

Pomorski muzej Barcelona je našel svoje mesto v zgradbi Drassanes Reials de Barcelona, nekdanjem kraljevem arsenalu, v katerem je bila med 13. in 18. stoletjem ladjedelnica katalonsko-aragonske monarhije. Prva pisna omemba arsenala sega v leto 1243, kjer v vezani mestni knjigi Barcelone pišejo tudi o ladjedelnici.

Utemeljitev muzeja je nastala kot posledica ustanovitve Odbora uprave mediteranskega navtičnega inštituta leta 1929, ki je že leta 1931 zasnoval pomorski muzej in specializirano knjižnico. Leta 1935 je bilo potrebno prostor izprazniti, saj je služil vojaškim potrebam. Že leto kasneje je skrb za Pomorski muzej prevzel Generalitat de Catalunya, inavguracija muzeja se je zgodila šele 18. januarja 1941. Od takrat naprej muzej promovira in ohranja pomorsko kulturno dediščino v artefaktih, dokumentarnem gradivu in likovnih zbirkah.

Muzej ponuja vpogled v morjeplovstvo in navigacijo v zgodnjih dneh španske pomorske zgodovine, začenši s katoliškimi monarhi iz 15. stol., prek navigacijskih inštrumentov, pomorskih kart, orožja in slik. Muzejska stavba je gotska, zgrajena med leti 1238 in 1328. Nekdanja vojaška stavba dopolnjuje veduto pristanišča Port Vell. Njeno gradnjo je naročil Peter II. Aragonski. Ob veliki prenovi muzejske stavbe leta 2012 je bil muzej ponovno odprt za javnost leta 2014.

Prostor v osrednji muzejski avli zapolnjuje replika galije Juan Austrijski, ki v naravni velikosti katalonske galere spominja na slavno ladjo, ki je leta 1571 sodelovala v zmagovalni bitki pri Lepantu. Ladja je plula pod zastavo Svete lige, ki je vključevala Španijo, Beneško republiko, Papeško državo in Malto. V tej bitki je Sveta liga 7. oktobra 1571 premagala turško mornarico. Galija je dolga 60 m in široka 6,2 m, ima 59 vesel, posadko sestavlja 236 veslačev, ki so veslali z menjavanjem. Opremljena je z dvema jamboroma: glavnim z višino 22 m in prednjim s 15 m višine ter latinskimi jadri s površino 691 m².

Prav replike srednjeveških plovil predstavljajo srce muzeja. V muzeju je poleg že omenjene replike na ogled postavljena tudi ladja iz Magellanove odprave okoli sveta – Santa María de la Victoria, s katero je kot prvi kapitan obplul svet med 1519 do 1522 (v resnici je po smrti Ferdinanda Magellana njegovo plovbo okoli sveta dokončal Juan Sebastian Elcano), ter škuner Santa Eulalia iz leta 1918.

V muzeju so še številni modeli plovil, ki so pripadali navtičnim šolam in se uporabljali pri učenju jadranja in manevriranja. Tovrstni modeli so specifični po karakteristiki, saj so grajeni z ravnim dnom. Barcelonski pomorski muzej ponuja tudi dokument, v katerem je zabeleženo, da sta se leta 1291 dve genovski galiji izgubili pred zahodno afriško obalo, ko sta iskali pot v Indijo. Pojav latinskega jadra in krmila je naredil galije za neprikladno plovilo v trgovski mornarici. Zadnje pomembno udejstvovanje galij je bilo v 18. stol., ko so z njimi še prevažali kaznjence.

Številni navigacijski inštrumenti, zavetne slike in ladijska polena samo še dopolnjujejo bogato muzejsko zbirko, ki vključuje tudi likovna dela J. Llaveriasa, R. Martí Alsine, M. Urgella, D. Baixerasa in drugih. Izstopa tudi izjemen arhiv 2000 tiskanih dokumentov, pomorskih kart in atlasov iz 18. do 20. stol. iz celega sveta.

Nenazadnje velja še enkrat omeniti škuner Santa Eulalia, z imenom zaščitnice Barcelone, ki se slavi 12. februarja. Škuner je kot ambasador morja, mesta in države zasidran v starem mestnem pristanišču. Zgradili so ga v ladjedelnici Astilleros Marí v mestu Torrevieia, Alicante. Splovitev ladje, ki je pod različnimi imeni aktivno plula polnih 80 let, je bila januarja 1918.

Podobne teme:

• Škuner Oosterschelde (1918)
• Pomorski muzej Črne gore in ladja Rog
• Ladja Galeb – prva hrvaška muzejska ladja
• Ribiški muzej v Vrboski
• Muzej solinarstva v Seči