Kornatske impresije
Preživeti noč v Kornatih in se predati tihožitju zgodnjega jutra je tista dobrina, ki je vsem nam podarjena, a si jo lahko privoščijo le izbranci. Ti pa imajo zelo različne namene, ko vplujejo z lastnimi ali pa najetimi plovili v ta otoški raj na zemlji, ki ga sestavlja 89 otokov, otočkov in čeri, ki pa so v zasebni lasti. Murterčani so tisti, ki so kar tri stoletja služili in delali v polju, da bi salski ribiči medtem z uvedbo luči podeseterili ribji ulov, nato pa so jim Murterčani večinsko odkupili posesti, na katerih še dandanes gospodarijo.
Biotsko ravnovesje v Kornatih je sicer ranljivo, a ima veliko vztrajnost za samopreživetje, če le ni prevelikega človeškega vpliva na življenje med temi neskončno lepimi, pa tudi surovimi otoki.
Nedavno se je razširila novica, da se je na otok Kornat znova naselil volk, ki ubija mlade jagenjčke. Naokrog so zaokrožili tudi posnetki, a zgodilo se ni prav veliko. Novica je sicer razplamtela nekatere strasti, a pred pričetkom turistične sezone tudi nemo splahnela v pozabo. Boris Turčinov, sicer mentor kornatskih čebelarjev in tudi sam strasten čebelar, ki je skupaj s somišljeniki dosegel, da je država pripoznala žajbljev kornatski med kot avtohtoni otoški proizvod, ostaja kritičen in zamišljen. Če ne bodo iztrebili volka, bo ta pokončal drobnico. Če pa ne bo ovac na Kornatih, bo propadlo tudi oljkarstvo, saj bo trava prerasla oljčna drevca, kar bi že na kratki rok pomenilo propad tudi te dejavnosti, ki je ob ovčjereji prva najbolj pomembna v Kornatih.
Trtuško polje, ki je sicer največje na Kornatu, je delno obdelano, marsikje pa ga preraščata trava in nizko rastlinje. Neki mož je v Vruljah obnavljal hišo, odpadni gradbeni material pa je stresel kar sredi svojega polja v Trtuši. Menda ga bo zdrobil in uporabil za nasutje poti, kar pa bomo verjetno lahko preverili šele prihodnje leto.
Sedaj traja sezona, ki ni rekordna, vendar je primerljiva s tisto leta 2018. Na vrhuncu poletja pa so vsi kornatski porti polni, v njih se tare različnih plovil. Najpogostejša vijejo slovensko zastavo. Slovenci smo tradicionalno prvi gostje, ki se že leta vračamo na področje parka. S seboj pa prinašamo tudi navade in razvade, ki nam niso vselej v čast. Zdi se, da smo zaradi svoje majhnosti podvrženi k elitizmu in bahaštvu. In prav takšen »folk« je prepogosto mogoče srečati med vsemi 24-imi naseljenimi kornatskimi zaselki, kjer poznamo vse kotičke tega sveta, z vsemi gostilničarji smo na ti, glasnost dneva in noči uravnavamo po svoji meri, hitrost plovbe skozi Kornate nam ni mar, vragolije s kuterji so naša stalnica, kako pač ne, saj moramo opozoriti nase. Dobro smo doumeli in naštudirali tudi obiske rangerjev – nadzornikov parka. Ko ti vsak dan ob približno isti uri priplujejo na obhod in kontrolo vstopnic, se enostavno odvežemo in plujemo v krogu, dokler obisk ne mine. Večeri ob kruljenju namesto petja pa tudi niso nič posebnega.
Tako pač je, in zdi se, da se vsi pritožujejo, a denar, ki ga pač porabimo v parku, je sveta vladar, zato je toleranca visoka. Parkovni delavci se sicer trudijo z nadzorom, a dva nadzorna gumenjaka, ki morata prečesati 10 navtičnih milj proti jugu in še enkrat toliko proti severu, imata pač omejene zmožnosti. Že na daleč je videti, da med Kornati skupaj treščita dva svetova. Svet delavcev Narodnega parka Kornati, ki je v državni lasti, in domačini, ki so zasebni lastniki parcel. Njihovo mnenje je, da jih parkovna pravila le omejujejo in še dodatno otežujejo že tako težko življenje na teh otokih. Razen da park skrbi za odvažanje smeti, kar priznavajo v en glas, drugih koristi od parka ne vidijo.
Seveda od ljudi, ki jih primarno skrbi za preživetje, ne moremo pričakovati, da bodo videli tudi druge parkovne dejavnosti, ki so prav tako potrebne za ohranitev in zaščito narave, tudi podmorskega sveta. Ekološka učna podmorska pot je iz njihovega horizonta, biološko proučevanje zaščitenih vrst pa tudi. Parku je zato na prvo roko ostala akcija ureditve sidrišč, ki jo je uspešno izvedla s pomočjo evropskih sredstev iz projekta Interreg Cro – Ita SASPASS. Nelegalne boje so sredi letošnjega poletja uspeli odstraniti, v morsko dno pa izvrtati 5–6 m vrtine za namestitev sider, na katere se namesti muring. Tako je na Suhi Punti, pred Šipnato, v zalivu Kravlajčica in Vruljah po novem zgledno nameščenih več kot 230 rdečih priveznih boj, na katere se lahko varno zavežejo plovila do 16 m dolžine. Projekt pa še ni končan, saj nameravajo v parku namestiti še dodatne boje in si s tem zagotoviti temeljni vir dohodkov za funkcioniranje parka.
Cene so relativna stvar, z nakupom parkovne vstopnice pa se lahko brez dodatnega plačila zavežeš tudi na muring pri boji. Stvar deluje relativno enostavno. Najbolj ugoden je on-line nakup vstopnice. Ta je razdeljen glede na dolžino plovila in število dni, ki bi jih preživeli v parku. Tako lahko kupite vstopnico za en dan, za tri dni ali pa petdnevno. Za primer vam ponujamo ceno za plovila z dolžino 7–11 m:
enodnevna vstopnica je 300 HRK (39,88 EUR),
tridnevna vstopnica za enako dolžino plovila stane 600 HRK (79,77 EUR),
petdnevna za plovila 7–11 m pa 800 HRK (106,34 EUR).
Nakup vstopnice: https:// shop.np-kornati.hr/hr
Odločitev o številu dni je seveda vaša, vstopnica pa je obvezna in jo nadzorniki parka tudi kontrolirajo. Še zmeraj jo imate možnost kupiti tudi neposredno pri nadzorniku parka, a je ta 100 % dražja. Velja pa tudi gentlemanski dogovor z lastniki restavracij in »konob« v Kornatih. Vstopnico lahko kupite tudi pri njih na večerji, takrat velja pavšalna cena 300 HRK za plovila do 16 m/ večerjo in 600 HRK za večja plovila itd.
Uprava parka se bori za razvoj parka in z njim povezanega navtičnega turizma, ki je v parku zares raznolik, saj med otoki lahko srečate vse vrste plovil pa tudi številne mega jahte. Na drugi strani pa išče konsenz in sobivanje tudi z domačini, lastniki parcel, ki morajo razumeti pravila parka na lastnem dvorišču, ko bi lahko izkoristili ustavno pravico glede neodtujljivosti lastnine, in razen prostega obalnega pasu zaprli vse druge dostope in poti po Kornatu in otokih ter otočkih kornatskega arhipelaga.
Lastnikov prekomorskih murterskih posesti v Kornatih je kar 620, dogovora že med njimi samimi ni lahko doseči, zato je dogovarjanje z upravo parka misija nemogoče. Uporabiti bo pač treba zdravo ljudsko pamet, ki bo potrdila, da je edino zmeren apetit in sobivanje mogoča izbira za nadaljnji obstoj in razvoj tega bisera na Jadranu.
