Camino Krk – 2. del
Drugi dan se romanje na relaciji, dolgi 22,9 kilometra, nadaljuje iz naselja Brzac do Glavotoka, ki še vedno sodi na območje Šotoventa, nato pa se začne spoznavanje Dubašnice. Ta del poti, ki nas popelje skozi nekaj značilnih otoških naselij, se konča v Malinski, ki je središče občine Malinska-Dubašnica. Ko zapustimo naselje Brzac, se romanje nadaljuje v smeri proti mestecu Glavotok, ki je prvič omenjeno kot poletna rezidenca krških knezov Frankopanov, v katerem je tudi kapela. Slednja je bila v 15. stoletju izročena frančiškanom, ki so ustanovili samostan, kmalu zatem pa je bila tu zgrajena tudi cerkev. Skozi goste gozdove v okolici Glavotoka nas pot odpelje do pravega bisera otoške romanske arhitekture, cerkvice sv. Krizogona nad zalivom Čavlena, naslednja postaja pa je pri največjem in najstarejšem otoškem hrastu.
Na poti, ki delno poteka po obali, delno pa skozi gozd, pridemo do razgledne točke na predelu Fumak, za katerim je naselje Porat, ki se je razvilo okoli frančiškanskega samostana, v sklopu katerega sta tudi oljarna za predelavo oljk (t. i. toš) in muzej, ki hrani zbirko cerkvenih umetnin in arheoloških predmetov iz širše okolice.
Pot skozi Dubašnico bo romarje popeljala tudi mimo starega pokopališča sv. Apolinarija z veličastnim zvonikom kvadratnega tlorisa, romanje pa se nato nadaljuje skozi nekaj manjših naselij, od Sv. Antona skozi Miločiće in vse do Kremenićev, kjer si je mogoče ogledati kapelo sv. Andreja, ki je tudi najstarejša ohranjena kapela na tem območju. Drugo poglavje zgodbe Camino se zaključi v Malinski.
Tehnični opis
Dolžina: 22,9 km
Skupni vzpon: 452 m
Skupni spust: –585 m
Največja nadmorska višina: 137 m
Najmanjša nadmorska višina: 1 m
Povprečen čas hoje: 6–7 ur
Vrsta terena: asfalt, makadam, gozdna pot
