Via Apsyrtides – 6. dan
- ETAPA: Martinščica – Ustrine (4/10)
Martinšćica – Stivan – Gradiška – Ustrine
9,5 km, najvišja točka 185 m, vzponov 360 m, 4 ure
Martinšćica se nahaja v najbolj zaščitenem delu dolgega prodnatega zaliva. Vas, ki je izhajala iz pastirskega bivališča svetega Martina, se je postopoma širila okoli samostana frančiškanov tretjega reda iz 15. stoletja in okoli gradu Sforza iz 17. stoletja. Nov zagon je dobila po izgradnji pomola konec 19. stoletja, ko je bila vključena v redno parniško linijo Reka – Cres. Nato se je hitro razvila v najpomembnejše mesto na severozahodni obali Cresa.
Oče in sin Andrija Linardić, lastnika destilarne, kjer so od leta 1903 do 1947 proizvajali svetovno znana eterična olja žajblja in smilje, sta Marinšćico postavila na zemljevid sveta. Zgodba o njunem neverjetnem podjetniškem podvigu je bila predstavljena v nedavno odprtem majhnem muzeju.
KRSTIPUL (Christopher)
Na vrhu hriba, severno od Miholašćice, je še vedno lepo vidna velika utrdba iz bronaste dobe, obdana z masivnimi suhozidnimi zidovi, ki naj bi bila kultno mesto prvih prebivalcev tega kraja. Okoli leta 1200 je bila na utrdbi zgrajena romanska cerkev, posvečena svetemu Krištofu. Obnovljena je bila v 15. stoletju na tipičen creški način; na notranji strani vzdolžnih zidov so zgradili nove zidove, nad njimi pa koničast gotski obok, s čimer je bil ozek prostor cerkve zmanjšan na vsega tri metre.
STIVAN
Današnji Stivan je nastal s širitvijo vasi Sv. Ivan (Gornje Selo), postavljene na zgornjem delu hudourniške doline, ki se konča v zalivu Marašćica, do spodnjih in starejših zaselkov Sv. Luka (Donje Selo) in Sv. Vid (Suviški). Konec 18. stoletja je bila v njem zgrajena nova župnijska cerkev svetega Ivana z ločenim zvonikom, med katerima danes poteka cesta. Tu je pop Dinko Muškardin, dolgoletni župnik in strasten čebelar, s svojim inovativnim delom postavil temelje sodobnega hrvaškega čebelarstva.
GRADIŠKA
Opuščen zaselek je bil zgrajen na mestu starodavne ville rustica, od katere so se do danes ohranili deli zidu, čez katerega poteka cesta, ostanki talnega ogrevanja in porušena cisterna. Romanska cerkev Sv. Martina, temeljito rekonstruirana v 17. stoletju, je stoletja služila kot župnijska, ne le za prebivalce Gradiške, temveč tudi za sosednji vasi Pižina in Ustrine.
