Sète 2018 – Festival morja in mornarjev
Besedilo in fotografija: M. Zupančič
Ustavi se v Sète, bi bil še najbolj ustrezen prevod tokratnega slogana francoskega Sète, ki je v festivalskem tednu zabeležil več kot 400.000 obiskovalcev, kar je skoraj 20 % več kot leta 2016. Gre za binarni festival, ki ga vsako drugo leto, v času velikonočnih počitnic, pripravijo v tem ribiškem mestu. Letos sta bili v gosté povabljeni dve državi, Hrvaška in Italija, ki sta vsaka svojo turistično ponudbo predstavili v festivalski vasi in na morju v neposredni bližini. Uredništvo eMORJA.com je tako pripravilo poseben prispevek o tradicionalnih plovilih vzhodne jadranske obale, kot jih je ob svojem festivalskem nastopu izbrala in predstavila Hrvaška, druge države in plovila bodo predstavljena v prihajajočih izdajah. Kot smo že poročali, pa je Slovenija izostala tudi iz tokratnega festivalskega dogajanja, zato domače predstavitve žal ne moremo ponuditi.
Hrvaška je tokrat nastopila s sloganom »Država tisočerih otokov«. Pod organizacijsko taktirko Cronaves-a, splitskega zavoda za ohranjanje pomorske kulturne dediščine, so se predstavili: TZ Lošinj s Primavero – legendarno regatno pasaro razreda L – 5, Vseučilišče v Zadru s Conduro Croatico – repliko bojnega čolna iz 10. stol., Zadruga za ohranjanje neretvanske dediščine Opuzen z »lađo« in trupo, komiška Zadruga Palagruza z Visa s tremi sandolini in »gundulo«, Ekomuzej Mošćenička Draga pa s kavrnerskim gucem MD 551, ki je v lasti znane pomorske družine Mohović. V pomorskih festivalskih aktivnostih na morju je tako sodelovalo kar pet različnih plovil z vzhodne jadranske obale, zato je prav, da jih pobliže spoznamo.
Regatna lošinjska pasara. Na večjem delu Jadrana se je jadralo predvsem zaradi potrebe po prevozu ob obali in med otoki. Na Lošinju pa so jadrali predvsem zaradi športnih aktivnosti. Začeli so z guci in pasarami, ki so bile grajene samo za potrebe regat. Na prehodu iz 19. v 20. stol. je bilo na Lošinju aktivnih kar sedem ladjedelnic, ki so med seboj tekmovale, kdo bo zgradil boljšo, lepšo in hitrejšo pasaro. Zmaga na regati je bila namreč stvar časti in prestiža. Zaradi specifičnosti malološinjskega zaliva, v katerem poleti v glavnem pihajo termični vetrovi in maestral, v zalivu pa ni nikoli močnega valovanja, se je zgradil poseben čoln, širok na glavnem rebru, z relativno veliko površino jader in globoko kobilico po celi dolžini, še posebej na krmi, in globokim krmilom. Iz takšnih pasar je kasneje nastala nacionalna klasa jadrnic vrste l – 5, ki jih je projektiral domačin Anton Martinolić. Iz njih pa se je nekoliko kasneje oblikoval olimpijski razred Star. Na olimpijskih igrah v Helsinkih 1952 in Melbournu 1956 sta Agostino Straulino in Nicolo Rode osvojila zlati medalji, hkrati pa sta bila v razredu Star tudi trikratna svetovna prvaka.
Kvarnerski guc in lošinjska pasara L – 5
Vseučilišče v Zadru je ponosni solastnik Condure Croatice, replike bojnega čolna iz 10. stol. Narejena je po vzoru arheološkega najdbišča starohrvaških ladij iz Nina, ki jih je koncem 60-ih let prejšnjega stoletja našel in proučeval prof. Zdenko Brusić, ki velja tudi za začetnika podvodne arheologije na Jadranu.
Condura Croatica, replika hrvaškega bojnega čolna iz 10. stol.
Lađa je zaradi svoje avtohtonosti v delti Neretve pripoznana kot neretvanska lađa. Stotine let je bila osnovno osebno prevozno sredstvo in tudi transportno. Danes jo istovetimo z rekreativnim maratonom avtohtonih neretvanskih plovil, ki vsako leto, drugo soboto v avgustu, tekmujejo na 22,5 km dolgi relaciji med Metkovićem in Pločami. Vse lađe morajo biti enako grajene, zagotavljati morajo tradicionalno obliko in dimenzije, določene po strogo napisanem pravilniku, ki določa tudi število in obliko reber in debelino uporabljenega lesa. Vesla so tradicionalne oblike, katerih dolžina ne sme presegati 3,8 m. Vse lađe so v lastništvu Zadruge lađara Neretve, na maratonu jih nastopa 33, vsaka posadka šteje 18 članov.
Neretvanska lađa
Sandolin in »gondulu« je komiška Zadruga Palagruza začela graditi pred desetimi leti, ko je obnovila regato tradicionalnih bark med Komižo in Palagružo – Roto palagruzono. Gre za čoln, ki ga je mogoče zgraditi v tednu dni, z njim pa zadruga želi približati gradnjo plovil najmlajšim generacijam.
Komiška sandolina
Kvarnerski guc MD 551 je leta 1956 v Lovranu zgradil Ivan Nino Gašparinić, danes pa pripada družini Mohović. Kvarnerski guc ima linije premca in krme manj izrazite kot drugi klasični guci. Barka je popolnoma odprta, brez palube, zadostno trdnost trup dosega s povprek in vzdolž postavljenimi klopicami. Z dolžino 4–5 m je kavrnerski guc služil kot ribiški čoln za priobalni ribolov. Grajeni so bili za veslanje, zato je imel čoln vitek trup in natančne podvodne linije. V kolikor pa je imel dodano jadro, je bilo to pritrjeno le na zgornji »lantini« in dvignjeno na jambor, ki je bil nameščen na samem premcu, da ne bi oviral človeka pri ribolovu.
Tokratno festivalsko dogajanje je popestrilo več kot 140 tradicionalnih plovil, med katerimi so po velikosti dominirale velike ladje: El Galeon, Kruzenshtern, L’Hermion, Dunde le Mutin itd., manjša plovila pa so navduševala in zadovoljevala navadnega človeka s sredozemskih obal stare celine.
