SONČARICA, TOPLOTNI ŠOK, PREGRETJE
Do pregretja telesa prihaja zaradi dolgotrajnejše izpostavljenosti visoki zunanji temperaturi ali pa pri kombinaciji vročega in vlažnega okolja, intenzivne telesne aktivnosti dela ter nezadostne hidracije organizma. Posebej ogroženi so majhni otroci, starostniki, kronični bolniki in delavci na prostem.
Mehanizmi za ohlajanje telesa (povečana prekrvljenost kože, znojenje) v teh primerih ne zadostujejo za znižanje telesne temperature in razvijejo se simptomi pregretja.
Pomembno je preventivno obnašanje: zadrževanje v hladnejših prostorih, previdnost pri intenzivnih telesnih aktivnostih, zadostna in pravilna hidracija telesa.
Oboleli najprej opaža hudo utrujenost in krče v mišicah. Odvisno od stopnje pregretja se lahko razvijejo spremljajoče težave.
Najpogostejša je vročinska sinkopa: gre za kratkotrajno izgubo zavesti ob padcu krvnega tlaka, ki je posledica dehidracije, razširitve žil v koži, oslabelih avtonomnih refleksov in/ali zdravil za zniževaje krvnega tlaka. Večinoma gre za sinkope ob kombinaciji naštetih vzrokov. Bolnik je ob tem bled, pulz je šibek in hiter.
O vročinski izčrpanosti govorimo, kadar pregreta oseba ne uspe v zadostni meri nadomeščati z znojem izgubljene tekočine in soli. Ta vrsta toplotne prizadetosti je lahko tudi posledica neustrezne rehidracije, kadar namesto vode z mešanico elektrolitov (rehidracijske raztopine!) pijemo samo navadno vodo in to pripelje v pomanjkanje soli v telesu. Ob splošni oslabelosti in glavobolu opažamo še slabost, bruhanje in zmedenost.
Vročinska kap se razvije, kadar termoregulacijski mehanizmi odpovedo. Telesna temperatura preseže 40,5 °C, obolela oseba je hudo prizadeta, se trese, preneha se znojiti in ima motnje ravnotežja. Stopnja zavesti je motena. Lahko gre za zmedenost, omotičnost, omejeno odzivnost (samo glasno klicanje, bolečinski dražljaji) in tudi globoko nezavest. Stanje je življenje ogrožajoče in se ob odpovedi organov lahko konča s smrtjo.
Mehanizmi za ohlajanje telesa (povečana prekrvljenost kože, znojenje) v teh primerih ne zadostujejo za znižanje telesne temperature in razvijejo se simptomi pregretja.
Pomembno je preventivno obnašanje: zadrževanje v hladnejših prostorih, previdnost pri intenzivnih telesnih aktivnostih, zadostna in pravilna hidracija telesa.
Oboleli najprej opaža hudo utrujenost in krče v mišicah. Odvisno od stopnje pregretja se lahko razvijejo spremljajoče težave.
Najpogostejša je vročinska sinkopa: gre za kratkotrajno izgubo zavesti ob padcu krvnega tlaka, ki je posledica dehidracije, razširitve žil v koži, oslabelih avtonomnih refleksov in/ali zdravil za zniževaje krvnega tlaka. Večinoma gre za sinkope ob kombinaciji naštetih vzrokov. Bolnik je ob tem bled, pulz je šibek in hiter.
O vročinski izčrpanosti govorimo, kadar pregreta oseba ne uspe v zadostni meri nadomeščati z znojem izgubljene tekočine in soli. Ta vrsta toplotne prizadetosti je lahko tudi posledica neustrezne rehidracije, kadar namesto vode z mešanico elektrolitov (rehidracijske raztopine!) pijemo samo navadno vodo in to pripelje v pomanjkanje soli v telesu. Ob splošni oslabelosti in glavobolu opažamo še slabost, bruhanje in zmedenost.
Vročinska kap se razvije, kadar termoregulacijski mehanizmi odpovedo. Telesna temperatura preseže 40,5 °C, obolela oseba je hudo prizadeta, se trese, preneha se znojiti in ima motnje ravnotežja. Stopnja zavesti je motena. Lahko gre za zmedenost, omotičnost, omejeno odzivnost (samo glasno klicanje, bolečinski dražljaji) in tudi globoko nezavest. Stanje je življenje ogrožajoče in se ob odpovedi organov lahko konča s smrtjo.
Ukrepanje:
• umik iz neugodnih toplotnih razmer (v hladnejši, dobro zračen prostor);
• pitje hladnih tekočin – ne samo navadna voda, primernejše so rehidracijske raztopine ali voda s sladkorjem, soljo, sokom agrumov (Alkoholne pijače niso primerne za rehidracijo!);
• hlajenje telesa: hladni obkladki (še posebej predel velikih žil – dimlje, vrat, pazduhe), močenje z vodo in izpostavitev vetru, hladna kopel. Omotične osebe ne pustite nenadzorovane namočene v morju!
• pitje hladnih tekočin – ne samo navadna voda, primernejše so rehidracijske raztopine ali voda s sladkorjem, soljo, sokom agrumov (Alkoholne pijače niso primerne za rehidracijo!);
• hlajenje telesa: hladni obkladki (še posebej predel velikih žil – dimlje, vrat, pazduhe), močenje z vodo in izpostavitev vetru, hladna kopel. Omotične osebe ne pustite nenadzorovane namočene v morju!
