ZLOMI
Zlom nastane, kadar zaradi delovanja zunanje sile pride do delne ali popolne prekinitve kostnega tkiva. Sila, ki preseže trdnost in prožnost kosti, lahko na kost deluje neposredno v obliki udarca ali pa neposredno – vrtenje, zvijanje.
Ločimo odprte in zaprte zlome. Že samo poimenovanje nam pove, da pri zaprtem zlomu koža poškodovanega predela ni prekinjena, lahko pa so poškodovane vse globlje ležeče strukture. O odprtem zlomu govorimo, kadar je koža poškodovanega predela prekinjena in to predstavlja možnost okužbe poškodovanega predela.
Ločimo odprte in zaprte zlome. Že samo poimenovanje nam pove, da pri zaprtem zlomu koža poškodovanega predela ni prekinjena, lahko pa so poškodovane vse globlje ležeče strukture. O odprtem zlomu govorimo, kadar je koža poškodovanega predela prekinjena in to predstavlja možnost okužbe poškodovanega predela.
Na zlom posumimo, kadar po poškodbi nastanejo:
• modrica in oteklina,
• izrazita bolečina, ki je ojačena ob premiku poškodovanega dela telesa,
• spremenjena oblika poškodovanega dela,
• omejitev gibanja poškodovanega dela in
• škrtanje kosti.
• izrazita bolečina, ki je ojačena ob premiku poškodovanega dela telesa,
• spremenjena oblika poškodovanega dela,
• omejitev gibanja poškodovanega dela in
• škrtanje kosti.
Ob sumu na zlom s poškodovancem ravnamo zelo previdno, da mu ne povzročamo dodatnih bolečin. Zlomljene kosti ne skušamo sami uravnavati.
Ukrepanje:
• prekrijemo morebitne rane na koži, sicer oblačil ne odstranjujemo,
• poskrbimo za imobilizacijo poškodovanega predela, da zmanjšamo bolečine in možnost dodatnih poškodb tkiv ob zlomljeni kosti;
• običajno imobiliziramo dva sosednja sklepa, ki ležita nad in pod mestom poškodbe, in tako dosežemo mirovanje poškodovanega dela kosti (pri zlomu goleni, npr. gleženj in koleno);
• pri imobilizaciji si pomagamo s tršimi podolgovatimi predmeti (kar imamo na razpolago), ki jih namestimo vzdolž poškodovanega uda in jih pritrdimo s povoji ali rutami.
• poskrbimo za imobilizacijo poškodovanega predela, da zmanjšamo bolečine in možnost dodatnih poškodb tkiv ob zlomljeni kosti;
• običajno imobiliziramo dva sosednja sklepa, ki ležita nad in pod mestom poškodbe, in tako dosežemo mirovanje poškodovanega dela kosti (pri zlomu goleni, npr. gleženj in koleno);
• pri imobilizaciji si pomagamo s tršimi podolgovatimi predmeti (kar imamo na razpolago), ki jih namestimo vzdolž poškodovanega uda in jih pritrdimo s povoji ali rutami.
Ob zlomu reber (bolečina, modrica, škrtanje na pritisk, težje dihanje) imobilizacija ni mogoča, osebo v tem primeru položimo v polsedeč položaj in čim manj premikamo, roko na poškodovani strani namestimo v trikotno ruto, ki jo napeljemo okrog vratu.
Ob sumu na zlom moramo poiskati zdravniško pomoč.
Ob sumu na zlom moramo poiskati zdravniško pomoč.
