Leto 5/ št. 52; Nesmisli vojne

Nobena vojna svetu ne prinaša dodane civilizacijske vrednosti in ne upravičuje uporabe sile za dosego cilja, še najmanj v 21. stoletju. Ker nismo politični časopis, ne bomo analizirali vzrokov, ki so pripeljali do napada Ruske federacije na Ukrajino. Povzeli pa bomo komentar po prvem dnevu napada hrvaškega stanovskega kolega Pinezića, ki je opozoril, da sta lahko zaradi te vojne tudi na Jadranu vprašljivi predsezona in sezona.

Številni komentarji, ki so se kot cunami razširili po medmrežju, so zaskrbljujoči. Namesto da bi bili izražani v smislu »zbogom orožje« in diplomatski dogovor na prvem mestu, gre za odobravanje povečevanja vojaških proračunov držav, pošiljanje humanitarne in vojaške pomoči, povečevanje gospodarskih sankcij vseh posredno in neposredno vpletenih, te pa na koncu oplazijo ves svet in še medijsko razpihujejo novice v le eni resnici politične doktrine.

Seveda ne podpiram nobene vojne, sploh pa ne ubijanja ljudi in uničevanja živega sveta, to je barbarstvo brez primere, razmišljam pa, kakšen bo svet dan potem. Kako bomo živeli v medsebojnem sožitju med narodi, ko pa so naši sosedje znani, in četudi se ne strinjamo z njihovimi pogledi, vrednotami in politikami, jih ne moremo spregledati ali odpeljati kar stran.

Kako bomo opravičevali enostranska dejanja, kot se metaforično zrcalijo preko zaplenjenih ruskih super jaht in poskusov potopitev, češ, saj so v lasti »prijateljev« režima, ko bodo jutri te spet plule, polnile ladjedelnice in dajale zaslužek številnim ljudem. Mar to ne diši po neki drugi ideologiji, ki je izvajala nacionalizacije, da bi vsi bili enaki? Mar smo res tako neumni, da smo pripravljeni na podlagi propagandne vojne ljudi imenovati za teroriste, tajkune, oligarhe, in to kar cele narode, zato, ker pač so tiste nacionalnosti in rojeni materam v tisti državi, in to celo v smislu demokracije.

Sovraštvo rodi sovraštvo, ki pa odraste šele v drugi ali tretji generaciji. Torej bo svet globalno sovražen še najmanj 100 let. Res smo brez pameti ali pa tako požrešni in pohlepni, da enostavno ne vidimo niti meter pred seboj. Kaj bo čez dan ali dva, pa itak nikogar več ne zanima.

Poglejte še ta nesmisel, ki je posledica vojne, da ne zapišem izprijenosti ljudi. Organizatorji Escale à Sète, velikega sredozemskega festivala morja in mornarjev, se bojijo sprevrženosti ljudi, ki bi lahko škodovali legendarni vojni fregati Shtandard, ki je registrirana v Sankt Peterburgu in pluje pod rusko zastavo.

Posadka je deloma ukrajinska, Ludovic Pacciarella, častnik za zvezo na ladji, poudarja, da posadka podpira ozemeljsko celovitost Ukrajine. Pojasnjuje, da je bila ladja vključena v humanitarni konvoj. Imeli so stike z ukrajinskimi oblastmi, ki so jim pomagale pri izvajanju te misije. Njihove zaloge zdravil so bile poslane na fronto. Podveze, kompresije, morfij, zdravila za tiste, ki imajo raka in se ne morejo več zdraviti, vse so darovali za humanitarno operacijo, v vojni pomoči potrebnim.

Organizatorji morskega festivalskega dogodka in mornarji pa se bojijo ekscesov, ki bi se lahko zgodili, če pride ruska vojna fregata, ki je bila v originalu splovljena 24. aprila leta 1703, z namenom kontrole Baltskega morja, v Sète. Verodostojna, 34,5 metrov dolga in 220 ton težka replika, ki so jo zgradi leta 1999, je ogrožena zaradi grožnje s požarom in morebitne sabotaže. Kljub temu da gre za velikega in dolgoletnega prijatelja festivala, je prihod ladje miru vprašljiv, kar se dobro zaveda tako rusko-ukrajinski kapitan ladje Shtandard – Vladimir Martus, kot direktor festivala Wolfgang Idiri. Ladja je tako odplula le do Port de Bouc.

V kakšnem svetu živimo, občutimo vsak dan. Kakšne ovce smo, se niti ne zavedamo. V kakšnem svetu pa bomo živeli jutri, ne vemo, le slutimo, kar pa očitno ni dovolj. Udariti nas bo moralo z jasnega!

Mitja Zupančič

Odgovorni urednik

Podobne teme:

• Šolska ladja Amerigo Vespucci
• Ladja Rex
• Barba Nikola Jurić
• Točka NEMO – najbolj osamljen košček sveta
• Leto 3/ št. 27; Korona virus kot priložnost