Leto 5, št. 53; Ko nam vse narobe gre

Zavestna odločitev, da v našem časopisu ni prostora za politične klovne in klovnese, ki nam odžirajo zastonjkarske sekunde tudi na nacionalni TV, se kaže za pravilno. Bralci nam vedno bolj sledite in upam, tudi zaupate.

Včasih se tudi mi ujamemo v past, ko želimo biti aktualni in tekmujemo s časom in konkurenco, kdo bo prej objavil vročo novico. Tokrat smo čakali, saj iz izkušenj nismo najavljali najavljenega navtičnega salona, ki ga že najmanj dve leti ni med nami, v resnici pa polna štiri leta. Pretekli čas pa je v marsičem spremenil navade ljudi, predvsem pa zasukal tudi ekonomske kazalce. In če silni državniki razglašajo blagostanje v deželi na južni strani Alp, to ljudje v realnem sektorju težko komentiramo.

Seveda nihče noče biti poražen ali pripoznan kot poraženec, a večini gre precej na tesno. Posledično se tudi navtični sektor čisti. Tisti, ki so že nekoč imeli veliko, imajo še več in ladjedelske kapacitete so razprodane. Srednji in večinski, ki so imeli ravno toliko, da so lahko malček namakali prste v marmelado, pa so čez noč izginili. Radovednežev, ki bi vsaj za en dan postali del uspešne navtične družine, enostavno ni več, s tem pa kot domine drug za drugim padajo raznovrstni sejmi, ki počasi zgubljajo na poslanstvu in pomenu.

Pri vsem tem nam ni pomoči, tako pač je, takšna so dejstva. Pomoč pa vsaj priložnostni navtiki na morju še kako potrebujejo. Kajti morje ni avtocesta, kjer lahko zapelješ na odstavni pas. Ob nesrečnem slučaju se moraš zanesti na svoje znanje in izkušnje, a kaj, ko so prav slednje tiste, ki so največji vzrok nesreč. Takrat je že dobro, da imaš za seboj vsaj sklenjeno asistenco za pomoč in reševanje na morju.

Morje pač postavlja vsem enake pogoje. Ko mora Vladimir Martus, kapitan ruske fregate Shandard, skriti zgodovinsko ladjo v sosednje pristanišče in se zaradi političnih nesmislov ter dekretov odpovedati festivalskemu nastopu, ga prijatelji pretihotapijo na ladjo s »pravo« zastavo in mu na odprtem morju zaželijo stanovsko dobrodošlico. Morje torej še vedno spaja in povezuje, pa tudi kaznuje. Še dobro, da tega ne ve posadka častitega zbora z ladje norcev, sicer bi se vkrcala na Noetovo barko, zato naj se raje opoteka pod lučmi studijskih žarometov. Želim vam prijetno majsko plovbo in radostna pomladna morska pohajkovanja!

 

Mitja Zupančič

Odgovorni urednik

Podobne teme:

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

Spletno mesto uporablja piškotke zaradi boljše uporabniške izkušnje. Z uporabo naše spletne strani potrjujete, da se z njihovo uporabo strinjate. Več o piškotkih

The cookie settings on this website are set to "allow cookies" to give you the best browsing experience possible. If you continue to use this website without changing your cookie settings or you click "Accept" below then you are consenting to this.

Close