Crikveniška riviera

Kdo še ni bil v Crikvenici ali pa vsaj na crikveniški rivieri, med Jadranovim, Dramljem, Crikvenico, Selcami, Vinodolom in Novim Vinodolskim? Ta priljubljena kvarnerska riviera je globoko usidrana v srca slovenskih, nemških, avstrijskih, čeških, domačih hrvaških in drugih gostov, ki jo obiskujejo skozi vse leto. Nekateri se že polnih 50 let vračajo v te kraje. Crikvenica je danes moderno turistično mesto, ki stavi na masovni turizem 3* gostov. Številni hoteli in zasebne sobe ponujajo udobno nastanitev, tik ob prodnati plaži, v mestu, ki nikoli ne spi. Nedavno je sklenil svoj festivalski program 57. ribiški teden, tik pred odprtjem je mesec modre ribe.

Vselej ni bilo tako. Pred prihodom na območje današnje Crikvenice so Crikveničani živeli v naselju Kotor na sosednjem hribu, ki se v pisnih virih prvič omenja že v 13. stoletju. Kotorska župnija je bila v sestavi srednjeveškega mesteca Grižane, katerega prebivalci so bili izjemno verni, o čemer pričajo številne cerkve, s katerimi so povezane tudi bratovščine (sv. Šimuna, Sv. Trojice, Presvetega Telesa, sv. Marije, sv. Jurija in sv. Nikolaja). Leta 1776 je Kotor opustošil velik požar, večina prebivalstva se je zato preselila proti morju.

Crikvenica je skozi novejši čas postala mesto in pristanišče. Velja za najbolj znano turistično in klimatsko središče na tem delu Kvarnerja. Zaradi lahke dostopnosti in lepih peščenih plaž je k slovesu dobre turistične destinacije pripomogla tudi ugodna klima, zato je Crikvenica uradno postala priznana kot zdraviliško mesto že leta 1906. Skozi kraj teče rečica Dubračina.

Današnja Crikvenica se je razvila na področju nekdanjega rimskega naselja Ad Turres. Ime je kraj dobil po cerkvi (v narečju crikvi) nekdanjega samostana, ki ga je dal leta 1412 zgraditi ban Nikola Frankopan. Samostan – »Frankopanski grad« – je bil sicer ukinjen leta 1766. Pristanišče so začeli graditi leta 1871 in ima značaj potniškega pristanišča. Sodoben zahodni valobran so dogradili leta 2020. Sicer je bila Crikvenica že leta 1958 preko Velebitskega kanala s prvo trajektno linijo na Jadranu povezana s Šilom na otoku Krku.

Prvo kopališče so v Crikvenici uredili davnega leta 1888, tri leta kasneje (1891) so odprli prvi hotel. Hotel Therapia, ki so ga zgradili leta 1895, je še danes eden najlepših v kraju. Turistično ponudbo dopolnjuje zdraviliški turizem v dobro opremljenem zdravilišču.

Ena največjih prireditev je ribiški teden, letos že 57. po vrsti. Obožujejo ga prav vsi gostje, turisti, pa tudi domačini. Teden dni, ki je zlata vreden, v mesto privabi številne goste, ki lahko uživajo v bogati gastronomski ponudbi kraja ter okušajo tradicionalne jedi crikveniških ribičev. Crikveniška žlahtina je ustrezna vzpodbuda za brbončice, da človek uživa v življenju. Etno sejem domačih proizvodov je že skoraj zaščitni znak crikveniškega tedna, ki je ozaljšan s številnimi koncerti in prireditvami na morju. Med njimi izstopa jadralna regata, tradicionalna regata pa se bo morala odpreti navzven, če želi v goste pripeljati večje število barkajolov in njihovih bark. Saj veste, kako je nekoč dejal pokojni Željko Jerat: »K nam bodo prišli barkajoli, če bomo tudi mi šli k njim v goste.«

Sezona je mimo, vstopamo v posezono, v Crikvenici pa organizirajo dogodke kar skozi vse leto. Komaj se je končal ribiški teden, že se začenja nova zgodba – mesec modre ribe. V Selcah, Crikvenici, Dramlju in Jadranovem bo mesec september povezan s projektom »Cesta modre ribe«, ki ga je zasnovala Turistična skupnost mesta Crikvenice, navdih zanj pa je bila bogata ribiška zgodovina tega območja. Zakaj modra riba? Predvsem ker je bila v preteklosti eno izmed najpomembnejših živil v tradicionalni prehrani. Poleg tega so bili crikveniški ribiči že v 18. stoletju izkušeni in znani mojstrski lovci na modro, pa tudi drugo ribo. Številni so svoja znanja in veščine prenesli na generacije ribičev po vsem svetu. Na desetine restavracij na območju riviere se danes ponaša z znakom »Cesta modre ribe«, s katerim sporočajo, da imajo v stalni ponudbi tovrstne jedi.

Kaj sploh še sodobnemu turistu preostane drugega, kot da enostavno obišče crikveniško riviero in se preda gastronomskim užitkom ter ponujenemu »outdoor« turizmu na sprehajalnih, kolesarskih, pohodniških in romarskih poteh pod Velebitom.

Podobne teme:

• Ribiški teden v zrelih letih
• Zaključujejo se dela v pristanišču Crikvenica
• 58. Ribiški teden v Crikvenici
• Novo pristanišče v Crikvenici
• Morje skozi objektiv 2022