Leto 7, št. 80; Love Piran
Najprej potrebujemo prevod – Ljubim Piran je torej akcija Občine Piran, TZ Piran, Okolja Piran, portoroškega Avditorija, Turistice in I FEEL SLOVENIA, da bi ozavestila nas ljudi, ki smo različno čustveno inteligentni, pa tudi sicer dojemamo svet okoli sebe vsak zase in na svoj način. Do tja, do koder pač seže naša pamet, vedenje in znanje.
Če bi res znali ljubiti, tudi Piran, resnici na ljubo tovrstna akcija ozaveščanja kulture (so)bivanja ljudem sploh ne bi bila potrebna. V nasprotnem pa je celo koristna. Da bi lahko doživeli edinstvene znamenitosti tega slovenskega obmorskega bisera, čar njegovih zgodovinskih uličic, vse morske radosti in doživeli radostne trenutke na zelenih površinah ter gostoljubje gostinskih ponudnikov, je treba začeti spoštovati.
Spoštovati lokalne prebivalce, ki tod živijo vse leto. Morje, ker od njega živimo. Naravo, ki ohranja kakovost našega življenja. Nenazadnje je potrebno spoštovati tudi kulturno dediščino za nas in vse naslednje generacije.
Prikupen letak zapoveduje tudi devet kreposti, ki nevidno izginjajo iz našega življenja. Cigaretni ogorki pač ne sodijo v kanalizacijske jaške, saj končajo v morju, njihova razgradnja traja več desetletij. Krmljenje živali na javnih površinah, veseljačenje povprek, vznemirjanje ljudi in kratenje spanca po 23. uri v civilizirani družbi ni dovoljeno. Kakor tudi ne uriniranje – »scanje« po vogalih hiš. Če že, to opravijo hišni ljubljenci nagonsko, a je urin potrebno izprati z vodo. Drečke naj bi že dolgo bile obvezna oprema lastnikov psov. Pitna voda je bogastvo, zato velja premišljena poraba, sploh v vročih poletnih dneh.
Ja, o krepostih govorim, ki potrebujejo le naš premik v glavi, da bodo dnevi zmernejši in življenje lepše. Za konec še enkrat o spoštovanju, ki se začne že pri maternem jeziku in njegovi uporabi v javnosti. Ljubim Piran bi bilo v tem primeru ne le lepo, ampak tudi spoštljivo. In drečka ni napaka, gre za prekrivanko pasje vrečke.
Mitja Zupančič
Odgovorni urednik