Via Apsyrtides – 11. dan
- ETAPA: Veli Lošinj – rt Radovan (6/10)
Veli Lošinj – Rovenska – Mrtvaška – Ilovik – rt Radovan
15 km, najvišja točka 112 m, vzponov 220 m, 4 ure
Veli Lošinj je bil stoletja le veliko, zelo razpotegnjeno Velo Selo. Z razvojem pomorstva v 18. stoletju je zrasel v uspešno mesto, gospodarsko močnejše od svojega nadrejenega Osorja. Bogastvo in prefinjen okus velološinjskih kapitanov je najbolje videti v župnijski cerkvi sv. Antona Opata, ki velja za eno najlepših baročnih otoških cerkva na Jadranu. Ko so velološinjski mornarji, zaradi gospodarske krize, iskali srečo v večjih mestih, so se pripadniki bolne avstro-ogrske aristokracije preselili v njihove prostorne in udobne hiše, obdane s čudovitimi vrtovi. Med prvimi je v Veli Lošinj prišel leta 1885 habsburški nadvojvoda Karl Stjepan, čigar palača, obdana z velikim parkom Pod Javori, še danes tvori jedro znamenitega Zdravilišča Veli Lošinj.
ROVENSKA
Velološinjska ribiška luka je bila vse do izgradnje dolgega kamnitega valobrana leta 1856 neposredno izpostavljena “rovanju” valov, zaradi močne burje. Valobran so zgradili, da bi zaščitili ladjedelnico, ki je zgradila vsega tri “jedrenjake”, nato pa je z njo pometla konkurenca iz Malega Lošinja. Ladjedelnico so zato kmalu zaprli, Rovenska pa se je vrnila nazaj k svoji mirni ribiški tradiciji.
ZALIV JAVORNA
Do 13. stoletja na Lošinju, ki se je takrat še imenoval otok Osor, ni bilo stalnih naselij, ampak le tu in tam kakšno pastirsko bivališče. Šele, ko je lokalno piratstvo začelo ogrožati interese Beneške republike, je osorska gospoda dovolila ustanovitev “lošinjskih vasi” na jugu otoka, da bi okrepila obrambo morskega teritorija okoli otoka. Po izročilu je prvih 12 družin iz Vele Lošinja leta 1280 odplulo do zaliva Javorna in se naselilo okoli bližnje cerkve sv. Nikolaja.
VELA STRAŽA NA ILOVIKU
Z vrha, kjer so še vedno jasno vidni ostanki prazgodovinskega griča, je nešteto generacij »stražarjev« opazovalo 2,5 km dolg Ilovički kanal, ki še dandanes velja za najbolj varno sidrišče. O njegovem pomenu še iz časov antike pričajo ostanki pomembne vile rustice in nenavadno velika zgodnjekrščanske cerkve (danes lokalno pokopališče) na sosednjem otoku sv. Petar. Na njegovem nekoliko južnejšem delu stoji slikovita ruševina beneške trdnjave iz konca 16. stoletja. Njena glavna naloga je bila varovanje kanala pred gusarji z morja.
