Tonko Božanić Pepe, Kalafot iz Komiže
Besedilo: Mitja Zupančič, fotografija: arhiv eMORJE.com
Ljudje, ki zahajajo v viško Komižo, ga srečujejo na kamniti rivi ob mestnem mandraču, ko srečuje prijatelje in neznance, skratka, poslušalce, da jim s svojimi pesmimi lahko polni ušesa. Za nekatere genialec, fenomen z otoka, za kakšnega akademskega izbranca tudi kamen spotike, saj ta izreden ljudski pesnik očara s svojo rimo, interpretacijo in strastnim nastopom.
Rojen v Komiži 6. januarja 1947 ni nikoli želel oditi z otoka. Vselej je opazoval veliki Komiški zaliv, rodno Komižo, ki velja za dom najstarejše ribiške skupnosti na Jadranu, navduševala sta ga sosednja otoka Biševo in Zankijev otok Sv. Andrija (Svetac). Pesniti je začel v zgodnjih sedemdesetih prejšnjega stoletja. Njegove knjige izhajajo pri Matici Hrvaški, pravim prijateljem, ki spoštujejo vrednost zapisanih besed, knjigo podpiše in podari. Kjerkoli in za vse pa s samosvojo pripovedjo in nastopom pritegne množice. Pravi, da je pesmi začel pisati zaradi očeta, ki je dolgovezil za vsako stvar, on pa je našel bistvo v verzih in odgovore zapisal v kitice. Dopolnil je sedem polnih križev, naložil si osmega in z njimi kot mesija hodi po domačih in tujih festivalih morja.
Prijateljem vselej zapiše verz v knjigo.
Sinjol vrimena je njegova zadnja pesniška zbirka, ki je leta 2016 izšla v knjigi. To je bilo zanj posebno leto, ko je tik pred dopolnjenim 70-im letom starosti, 17. Junija, tudi prvič stopil na nikoli dosegljivo, tako skrivnostno in oddaljeno Velo Palagružo. To je bil trenutek popolne sreče, ko se je njegova beseda razlila v zanosu strasti ob »Papini večeri« po celem velikem palagruškem žalu. Takrat je njegova beseda v komiškem materinem narečju donela skozi morski horizont, v globino noči, za spomin na vse ribiče, njihove družine in tudi za udeležence tradicionalne regate Rota palagruzona. Bil je trenutek zanosa, ko je nastala tudi pesem, posvečena temu Diomedovemu otoku – Palagruža:
»Palagružo Palagružo
ol kremena kova
na roskrižje od vele mole
još uvik si tote
Komižoni stoljećima
vej ribaju note …
Pepe, Kalofot iz Komiže, je skrbnik komiškega jezika. Morje najraje gleda s kopna, v žepu pa vselej nosi kemični svinčnik in kos papirja, saj pravi, da pesmi prihajajo iz »vertikale«. Zadnjo pesniško zbirko je posvetil vnukom in komiškim otrokom, da bodo lahko vadili komiške besede in jih ohranili za v naprej. Kadarkoli se oglasimo v Komiži, on pesni, pogosto se umakne v naravo, kjer v miru nabira zdravilne bilke, jih suši in iz njih v kup sestavlja najboljše sredozemske začimbe, ki v lonec vselej prikradejo vonj po morju.
Tonko Božanić Pepe je osebnost z Jadranu, ki si zagotovo zasluži več besed. Njegov lik in delo bomo predstavili v novembrski tiskani izdaji časopisa Premium eMORJE.com.
Tik pred dopolnjenim 70-im letom je leta 2016 prvič stopil na Palagružo.
