Restavriran prapor ribiške zadruge Piran
Besedilo: Franco Juri, fotografija: osebni arhiv Sergio Perentin
V Pomorskem muzeju »Sergej Mašera« Piran smo nedavno, v sklopu stalne zbirke tradicionalnega ribištva, razstavili in predstavili restavriran prapor nekdanje ribiške zadruge iz leta 1925. Izdelava prapora je pripisana piranskim sestram Benediktinkam, ki so verjetno zašile tudi prapor Konzorcija piranskih pomorščakov iz leta 1919.
Ob praporu je razstavljenih tudi nekaj zgodovinskih fotografij iz osebnega arhiva najstarejšega še živečega piranskega ribiča Sergia Perentina. Osrednji gost dogodka, ki je se ga je med drugimi udeležil tudi župan Đenio Zadković, je bil prav nekdanji ribič, enaindevetdesetletni Sergio Perentin.
Ribištvo je v preteklosti, ob istrski obali, predstavljalo eno pomembnejših gospodarskih panog. Od ribištva je živelo veliko družin. Po povojni izselitvi večine italijanskega prebivalstva iz Istre je tudi v Piranu ostalo le malo ribičev. V kratkem času je propadlo tudi avtohtono tradicionalno ladjedelstvo.
Restavriran prapor ribiške zadruge Piran
Danes pa je ribiška obrt postala predvsem simbolna in neredko pridobiva nekakšen politični pomen zlasti pri obravnavanju neskončne problematike morske meje. Kljub temu je v zgodovini obalnih mest ribištvo pustilo poseben kulturni in krajinski pečat. Vse od srednjega veka so bili tudi ribiči ob jadranski obali organizirani v bratovščine. Na začetku 20. stoletja pa so ribiške zadruge nastajale vzporedno z razvojem industrije za predelavo in konzerviranje rib. Ob naši obali je bila v tem izpostavljena zlasti Izola. Podobno, kot konzorciji, so tudi zadruge igrale pomembno družbeno in celo kulturno vlogo v priobalnih mestih, ribičem pa so zagotavljale ekonomsko varnost, ki je temeljila na organizirani vzajemni solidarnosti. Pred drugo svetovno vojno je le v Piranu zadruga združevala več kot 300 ribičev, po vojni in odselitvi večjega dela prebivalstva iz obalnih mest pa je imela prva ustanovljena povojna zadruga okoli 90 članov.
V Piranu je bila prva ribiška zadruga ustanovljena pod Avstro-ogrsko v prvih letih stoletja in ukinjena leta 1911. Druga, Cooperativa fra pescatori di Pirano, pa je bila ustanovljena leta 1925. Leta 1946 jo je nadomestila nova zadruga Cooperativa pescatori di Pirano in leta 1949 še Ribiška produktivna zadruga Piran (Cooperativa di produzione fra pescatori di Pirano) in druga družbena ribiška podjetja. Posebno pomemben je bil in ostaja vsakoletni ulov cipljev v Piranskem zalivu v poznem jesenskem obdobju.
