Mihael Gregorčič – Ustanovitelj Seafarnig Yachts

Januarja leta 2017 se je z modelom Seafaring 44 coupe kot meteor pojavil na Boot Dϋsseldorf in svetovnemu trgu napovedal razvoj lastnih plovil, ki stavijo na hitro in udobno plovbo.

Mitja Zupančič, fotografija: arhiv eMORJE.com

eM: Pred dobrima dvema letoma ste presenetili slovensko navtično javnost s predstavitvijo modela Seafaring 44 coupe. S kakšnimi občutki sedaj gledate na prehojeno pot?

Ja, bilo je res noro.  Najprej sem sprejel odločitev, da iz ljubiteljske gradnje plovil resno vstopim v navtične vode, kot graditelj plovil. Takrat sem že sodeloval s slovenskim navtičnim arhitektom Andrejem Justinom. Skupaj sva iskala ladjedelnico, ki bo jo kupili in v njej začeli s proizvodnjo plovil, pa je žal nisva uspela najti. Tako se je rodila ideja o lastnem razvoju sodobnega trawlerja. Iskal sem ekipo, ki bi zgradila prototip in pot me je pripeljala na Jesenice, tam pa se je moja zgodba v resnici šele začela.

eM: Do vašega prvega nastopa na Boot-u leta 2017 ste bili svetovni javnosti popolna neznanka na navtičnem področju, vseskozi pa ste bili neprofesionalno povezani z navtiko. Kako je s tem?

Moja strast do plovbe in plovil, torej na splošno do navtike, je že dolgo prisotna. V družini imamo že več kot ducat let trawler, kadar pa mi čas dopušča, vselej najamem jadrnico za teden dni in odjadram po Jadranu. Ko sem med leti 2013 in 2014 iskal možnosti za širitev naše dejavnosti, sem se odločil, da vstopim v navtični svet. Sami smo se lotili gradnje osem in pol metrske barke, jo tudi uspešno izdelali in certificirali, nato pa sem na njej iz leta v leto preživljal svoj prosti čas. Z nasveti mi je takrat ogromno pomagal prav Justin in me očitno tudi zaznamoval v mojem prihodnjem razvoju.

eM: Ni najlažje razviti lastni prototip plovila, vam ga je uspelo. S kakšnimi težavami in izzivi ste se soočali?

Najprej je potrebno biti vizionar in skoraj deloholik. Nato je potrebno imeti zajeten kup denarja za razvoj. Tu mislim na red velikosti 1,5 mio EUR, samo zato, da se izdelajo načrti, prototip in kalupi. Ne nazadnje pa je treba imeti tudi malo sreče, predvsem z ljudmi, izbiro lokacije in ekipe, ki bo delala na projektu. Nasploh  smo šli smelo v projekt, naš prvi model je bila kar 44 čeveljska jahta.

eM: Pravite, da je potrebno imeti znanje, srečo in izkušnje in finance. Česa je bilo v izobilju, kaj ste najbolj pogrešali?

Vse, kar vprašujete je res. Nisem imel profesionalnih izkušenj pri gradnji plovil, zato sem se moral nasloniti na ekipo in ji skoraj brezpogojno zaupati. Sreča me spremlja, znanje imam, podporo družine in naše skupine podjetij, ki je uspešna in v svojem portfelju skupaj zaposluje več kot 750 ljudi, pa je bila ključna, da sem lahko iz trdnih temeljev vstopil v navtični svet, ki je zelo zahteven in strahovito konkurenčen, sploh na področju motornih jaht do 50 čevljev.

 

 

eM: Vsak začetek je težak in negotov. Kakšne so vaše izkušnje?

Prav nič niso presenetljive niti prizanesljive. Prvotno ocenjena vrednost projekta Seafaring 44 je na Jesenicah kmalu vrtoglavo narasla, zato se je projekt po prvi tretjini opravljenih del ustavil, saj je šlo za finančno prekalkulacijo. Problem smo rešili dogovorno, na način, da smo spremenili lastniške deleže v skupnem jeseniškem podjetju. Povečal sem svoj vpliv v družbi Oceantec Pro, jo z lastnim denarjem dokapitaliziral in projekt rešil pred propadom. Poplačal sem dolgove, končal z izdelavo kalupov, nato pa smo vse skupaj preselili v Lesce in v štirih mesecih dokončali prototip. Nastalo pa je novo podjetje Oceanus SBT, ki sedaj proizvaja plovila Seafaring Yachts.

eM: Zakaj ste se odločili za 44 čeveljsko barko?

Model se mi je zdel zanimiv in primerljiv na trgu. Barka je bila zamišljena kot  udoben trawler, razvit iz jadrniškega trupa. Nastala je vrhunska potovalna barka, ki nikoli ne zglisira, saj gre za klasično polizpodrivno plovilo. Zunaj ima zelo funkcionalne prehode po bokih in dovolj prostora v notranjosti za tri-kabinsko različico, ki je seveda zanimiva tudi za čarter. Uspelo nam je narediti prostorno in svetlo barko z veliko okenskih površin. Sprva smo predstavili sedan izvedbo, kasneje pa smo jo nadgradili tudi s flybridge modelom. V tem segmentu pa je konkurenca znana in omejena na štiri proizvajalce, ki si konkuriramo v tem cenovnem razredu. Ostali, večji igralci, so daleč spredaj, predvsem po ceni.

eM: Kako pa je šlo s prodajo?

Zanimivo, naša letna proizvodnja je bila dimenzionirana na pet tovrstnih plovil, ki smo jih po naključju tudi uspeli prodati. Pa ne znancem, ampak naključnim kupcem. Ko smo izdelali prvo, smo jo predstavili na našem prvem sejemskem nastopu v avstrijskem Tullnu , na portoroški Internautici smo prodali prvi flybridge, na sejmu v Biogradu n/m pa prvi Seafaring 44 coupe, in zadeva je stekla. Sledil je tudi premierni nastop v Dϋsseldorfu, tam pa je zadeva dobila resen obraz, dobili smo tudi prvega zastopnika iz Nizozemske, pol leta kasneje pa smo vstopili na skandinavski trg.

eM: Avtor načrtov za Seafaring 44 z enim motorjem je Andrej Justin, ki pa ni več sodeloval pri pripravi načrtov za dvomotorno barko. Kaj se je zgodilo?

Prav nič pretresljivega, kar bi bilo vredno omeniti. Z Andrejem sva do tiste točke korektno sodelovala, potem pa sem zaradi zniževanja stroškov proizvodnje začrtal in ubral novo pot. Pri testiranjih smo začeli z montažo kobilice, v ekipo pa sem povabil nova člana, designerja Luko Zajca, tehnično področje pa je prevzel Severin Višnjar. Takoj smo začeli tudi s pripravo novega, 34 čeveljskega modela Seafaring 34, katerega svetovno premiero smo naredili na letošnjem jubilejnem 50. Boot Dϋsseldorf. Seveda pa sem tudi sam ostal močno vpet v vse procese nastajanja naših plovil.

 

 

eM: Kje imate organizirano proizvodnjo?

Proizvodnja za enkrat poteka v najeti hali v Lescah. Do sedaj smo sodelovali z desetimi zunanjimi sodelavci, v preteklih mesecih pa smo začeli redno zaposlovati. Trenutno ekipo sestavlja že pet rednih sodelavcev, zaradi načrtovane selitve v lastne prostore in širitve  proizvodnje v serijsko izdelavo plovil, pa bomo še zaposlovali, seveda zanesljiv, preverjen in kakovosten kader. Danes svetovnim trgom že ponujamo tri modele: Seafaring 44 coupe, Seafaring 44 flybridge in Seafaring 34 coupe.

eM: Kako pa ste organizirali prodajo?

Nekaj uspemo prodati sami, v Sloveniji in za področje Hrvaške sodelujemo s Slavkom Koželjem in Petrom Ravnikom (Jucca Nautica), omenil sem že, da imamo  zastopnika za Nizozemsko in Skandinavijo, mrežo pa bomo v tem letu še močno razširili.

eM: Kdo pa je narisal načrte za trup 34-ke?

To je delo Nikole Oreškovića. Mislim, da ga je opravil z odliko. Model je zelo zanimiv, saj je Seafaring 34 razvit iz gliserskega trupa, barka je še vedno polizpodrivna, vendar se pri določeni hitrosti dvigne iz vode in začne glisirati.

eM: Kakšni so vaši prihodnji načrti?

Teh je pa res veliko. Že omenjena selitev v lastne prostore bo zagotovo velik korak, saj bi želeli takšno organizacijo delovnih procesov, da bi izdelali vsaj 30 plovil na leto. Selitev mora biti opravljena v pol leta. Letos smo predstavili model Seafaring 34, ki ga bomo še nekoliko dopolnili in izboljšali, na enakem trupu 34-ke pa načrtujemo tudi razvoj manjšega modela s flybridgeom. Resno pa se pogovarjamo še o treh novih modelih, ki bi jih razvili v naslednjih dveh letih. Eden med njimi je nova 45-ka.

eM: Kako se na vaše reagirajo dealerji in zastopniki?

Z dealerji je težko, saj smo mi premajhni, da bi bili zanimivi za velike svetovne leasing hiše, sami dealerji pa niso pripravljeni vlagati v posel večjih lastnih sredstev. Zastopniki pa nas kar sami poiščejo, nekateri celo zelo ugledni in uveljavljeni, kar nas veseli, saj očitno blagovna znamka Seafaring Yachts pridobiva na ugledu. Planiramo, da bomo v tem letu zastopniško mrežo razširili še v Italijo, Francijo in morda Španijo.

 

 

eM: Seafaring 34 bomo v eMORJE.com predstavili v samostojnem prispevku po testiranju plovila, zato le še vprašanje, kako ocenjujete letošnji nastop na največjem svetovnem kopenskem navtičnem salonu v Dϋsseldorfu?

Sejem je bil odličen. Za posladek smo prav ob koncu sejma prodali še en Seafaring 44 s flybridgeom in dobili mnogo kontaktov in izraženih interesov za novi, manjši model. Predvsem pa smo si s selitvijo iz hale 4 v halo 17 avtomatsko dvignili ugled v navtičnem svetu in poželi veliko pozornost.

eM: Ali boste vztrajali v tem poslu tudi v naprej?

Kot kažejo rezultati, je vztrajanje upravičeno, sploh, ker to delo opravljam res z veseljem, odzivi trgov pa so vzpodbudni.

Podobne teme:

• Seafaring Yachts – svetovna premiera SEAFARING 34S
• Trajnostni razvoj navtične industrije
• Boot 2018 pod “SLO” jadri
• Boot Düsseldorf 2018
• Navtična abeceda se začne z MR (Marina Punat)