3. dnevi v zalivu

Že 3. dnevi v zalivu (Dani u vali) so v Stari Grad na otok Hvar privabili množico turistov in barkajolov vzhodne jadranske obale. Zaradi tehničnih težav na morju smo se morali nastopu odpovedati Slovenci. Prvič pa so na Hvar prišli Črnogorci – kalafatska družina Bokovac iz Bara.

Besedilo: Mitja Zupančič, foto: arhiv eMORJE.com

Vsako drugo leto v septembru se sedaj že tradicionalno v Starem Gradu na Hvaru zberejo barkajoli iz celotne vzhodne jadranske obale, da se udeležijo večdnevnega festivala morja, ki pa je specifičen. Po naši oceni gre za vsebinsko najbolj bogat turistični dogodek, organizacijsko je na najbolj zahtevni ravni, nekoliko šepajo pa prav pomorske vsebine, sploh tiste na morju, kjer izstopa organizacija regate tradicionalnih bark.

Zadruga Cronaves

Glavni organizator dogodka je splitska zadruga za ohranjanje in revitalizacijo pomorske dediščine Cronaves, ki jo vodita Plamenko Bavčević in Saša Lukić. Vse bolj se zdi, da prav ta organizacija povezuje različne akterje po Jadranu, ki so ujeti v samozadostnost svojega okolja in žal ne presegajo lokalnih meja ter interesov. Le od tod je mogoče razumeti, čemu je del hvarske tradicijske srenje blokiral svoj nastop na 3. dnevih v zalivu. Morda pa je z negativno energijo želel opozoriti nase in na nepreglednost ter nerazumnost financiranja tovrstnih dogodkov, saj manjši festivali še vedno životarijo in se po večini financirajo z lastnimi društvenimi sredstvi.

 

 

Jasno je, da Cronaves nima svoje baze niti bark, še manj lokalnega zaledja, zato pa edini skrbi za to, da se dediščina Jadrana predstavlja tudi na sredozemskih festivalih. Pri tem ji gre priznati, da opravlja veliko delo, predvsem na področju potrebne papirologije, česar se vsi branijo in otepajo, a le tako se lahko projekte pridobi in financira. Podobno je tudi s festivalom v Starem Gradu. Če ni denarja, je hudo, če pa je nekaj novcev, pa še huje, saj vsi deležniki po vrsti verjamejo, da bi lahko z njim naredili več in še mnogo več. Če pa pogledamo objektivno z razdalje, z lahkoto ugotovimo, da so tako kompleksnemu dogodku finančna sredstva skopo odmerjena, in ga moramo, navkljub nekaterim spodrsljajem, dobro oceniti.

 

 

Mesto na koncu globokega zaliva

Stari Grad je eno najstarejših mest na Hrvaškem in na Jadranu. Več kot 2400 let je že od njegove ustanovitve, ko so antični Grki s Pharosa pripluli na Faros in ustanovili svojo kolonijo. Skoraj pet navtičnih milj globoko v kopno se je zajedlo morje in ustvarilo enega najlepših in pred vetrovi z morja najbolj varnih zalivov v tem delu sveta. Polje Farosa (Hora ali Ager Pharensis) z značilno parcelizacijo v velikosti 180 x 900 m, z rodovitno zemljo ter izviri sladke vode, pa hrani skozi tisočletja civilizacijo, ki je gradila mesto in ohranjala tesen stik z morjem.

 

 

 

Obrnjeni stran od morja

Na velike in slavne dni otoka spominjajo mestne uličice, dvorci, zgradbe, cerkve, utrdba Hektorović in vile. Kamnito mesto, ki je v celoti pod Unescovo zaščito, ohranja ta spomin. Izginili pa so škveri, z njimi vred so utonili v pozabo rokodelci, ki so gradili lesene barke. Ostal je le še ostareli Mlinor, ki vztraja v svoji delavnici ob nekdanjem mlinu, na desnem robu obale, tik ob vstopu v mesto, pa še ta je zgradil svoj zadnji čoln davnega leta 1986, sedaj pri devetdesetih letih gradi le še ladijske makete tradicionalnih čolnov, kot so gajete, bracere in levti. Še dobro, da se je v starograjski zaliv vrnil festival morja, ki prebudi tradicionaliste in jih povabi v mesto.

 

 

Festival mnogoterih vsebin

Letošnji programski list je bil spet zapolnjen do zadnjega mogočega termina. Razdelili bi ga lahko v več skupin. Izobraževalno, maritimno, gastronomsko in glasbeno. Žal so se mnoge vsebine prekrivale in onemogočale udeležbo ljudem, ki jih, ne le s turističnega stališča, ampak tudi strokovnega, zanimata morje in pomorska dediščina. Turistični efekt pa je bil seveda dosežen. Stari Grad je sredi septembra ponovno živel v vsem svojem sijaju, bil je bolj poln s turisti kot pa v mesecu juliju. Se pa takoj utrne dilema, ali naj pri tovrstnih dogodkih strokovni del narekuje turistično zgodbo ali pa naj bo obrnjeno.

 

 

 

Glasbeni del programa

Strokovnemu očesu ne gre spregledati vrhunskosti tega dela festivalskih vsebin, čemur pa se niti ne čudimo, saj je eden izmed snovalcev festivala bil nekoč priznan glasbenik. Morda bi veljalo premisliti, da bi festivalski ognjemet in vtis vojnega bombardiranja zamenjali svetlobni efekti, pravilno izbrana glasba pa bi s svojo dinamiko z lahkoto nadomestila pokanje.

 

 

Kulinarika in zanesenjaki

Člani zadrug so tisti, ki redno pripravljajo kulinarične dobrote po receptih svojih prednikov. Pripravljene avtohtone jedi so tiste, ki zmeraj privabijo številne ljudi. Nekoč so hrano ponujali brez plačila, tako kuhajo še zmeraj komižani iz Zaduge Palagruza, ko delijo hrano, dokler je še kaj kuhanega v loncu. Dimljene sardele, ki so malo pokuhane in nato spečene na »gradelah«, so bile letošnja novost, ob že uveljavljenem brodetu v fižolovi pašti. Proti plačilu so na drugem koncu ladjarji s posavske Rugvice pripravili divjačinski golaž, oštir »konobe Kod Damira« pa ni uspel s slastno tuno do 19. ure, ko je moral prenehati deliti hrano, nahraniti vseh čakajočih v koloni.

 

 

Hvarski hoteli

Nekaj problemov je bilo z logistiko, saj so bili vsi udeleženci festivala nastanjeni v bungalovih in bližnjem hotelu, ki pa je po opremi pod kritiko in spominja na socialistične čase, vsekakor pa ni več primeren za hvarski turizem. Menda bo kmalu porušen in na novo zgrajen, kar pa v resnici ni predmet tega festivalskega dogajanja.

 

 

Dogodki na morju

Tri dogodke moramo posebej izpostaviti in oceniti. Revijalno jadranje je prvi in najlepši. Zmeraj privabi vrsto fotografov, saj barke ustvarjajo čudovito kuliso, vredno vseh promocijskih materialov. Druga je regata starih bark, ki zahteva profesionalen pristop na morju, fleksibilnost pri startu, katerega ura je odvisna od vremenskih razmer. Te prilagodljivosti tokrat ni bilo. Barke, sicer razporejene v več razredov, so regatirale praktično v brezvetrju, regatna pravila so bila bolj mrtva črka na papirju, veter se je dvignil ob koncu regate, mediji so pa poročali o absolutnem zmagovalcu regate, ki po našem mnenju sploh ni sodil v konkurenco, je pa svojo »zmago« odlično marketinško unovčil. No, nekateri barkajoli pa so z grenkim priokusom, brez možnosti protesta, zapustili regatno polje, in se nekoliko izigrani prepustili drugim festivalskim užitkom. Ples pod jadri in svetlobo pa je svoja zgodba, paša za dušo in telo, kjer oči dobijo svojo merico zadovoljstva in večerne nirvane, ki jo žal grobo prekinja pokanje vsakokratnega ognjemeta, za katerega ne znamo razložiti, kako je postal stalnica festivalov morja. Vemo pa, kdo ga je prvi opazil v Brestu in prenesel v jadranski prostor, ki si ga niti ne zasluži, saj ni primeren niti za starejše in najmlajše ljudi, še manj za živali, finančno je velik zalogaj, pa še onesnažuje morje in okolico.

 

 

 

Dnevi v zalivu 2022

Dnevi v zalivu so se dobro prijeli v koledar pomorskih festivalskih prireditev. V svoji četrti prireditvi bodo čez dve leti ugledali novo izdajo, ki bo temeljila na pridobljenih izkušnjah, in zagotovo postavili festivalsko lestvico še višje, če le ne bodo prevladali lokalni interesi. Zato vsem akterjem priporočamo, naj premislijo zapisano staro plemenito misel dubrovniškega plemstva: »Javno pred zasebno.«

 

 

Podobne teme:

• Nerezinska regata
• 3. »Dani u vali«, Stari Grad, otok Hvar
• Stari Grad (Hvar) – 4. Dnevi v zalivu
• Slovenija v gosteh
• Mala barka – Štorija z morja