KRVAVITEV
Krvavitev pomeni izgubo krvi iz obtočil – žil in srca. Mlad in zdrav človek lahko preživi precejšnjo izgubo krvi (2–3 litre), drugače je pri starejših in kroničnih bolnikih. Krvavitve so lahko posledica poškodb ali pa bolezenskih sprememb krvi ali žilne stene.
Krvavimo lahko iz arterije: v tem primeru je kri svetlo rdeče barve, odteka v močnem curku, ki je pulzirajoč. Krvavitev iz arterije je najpogosteje posledica poškodbe, ki je povzročila prekinitev žilne stene.
Ob krvavitvi iz vene opazimo temno rdečo kri, ki teče počasneje in enakomerno. Ob dolgotrajni krvavitvi iz večje vene lahko izgubimo kritično količino krvi.
Kapilarna krvavitev je najpogostejša oblika krvavitve, saj se pojavi pri vsaki rani. Izguba krvi je v tem primeru majhna, značilno je mezenje krvi, ki se pri zdravih ljudeh samo ustavi.
Oseba, ki je izgubila večjo količino krvi, čuti slabost in utrujenost, vrtoglavico. Pojavijo se občutek omedlevice, megljenje pred očmi ter žeja. Takšna oseba je bledega videza, pospešeno diha, srce ji bije hitreje, pulzi pa so slabše tipni. Koža v takšnem primeru je hladna in znojna. V hujših primerih se pojavijo tudi motnje zavesti.
Najpomembnejši ukrep pri krvavitvi je zaustavitev izgube krvi. Gre za enega temeljnih ukrepov prve pomoči na terenu, ki v resnici lahko reši življenje!
Krvavimo lahko iz arterije: v tem primeru je kri svetlo rdeče barve, odteka v močnem curku, ki je pulzirajoč. Krvavitev iz arterije je najpogosteje posledica poškodbe, ki je povzročila prekinitev žilne stene.
Ob krvavitvi iz vene opazimo temno rdečo kri, ki teče počasneje in enakomerno. Ob dolgotrajni krvavitvi iz večje vene lahko izgubimo kritično količino krvi.
Kapilarna krvavitev je najpogostejša oblika krvavitve, saj se pojavi pri vsaki rani. Izguba krvi je v tem primeru majhna, značilno je mezenje krvi, ki se pri zdravih ljudeh samo ustavi.
Oseba, ki je izgubila večjo količino krvi, čuti slabost in utrujenost, vrtoglavico. Pojavijo se občutek omedlevice, megljenje pred očmi ter žeja. Takšna oseba je bledega videza, pospešeno diha, srce ji bije hitreje, pulzi pa so slabše tipni. Koža v takšnem primeru je hladna in znojna. V hujših primerih se pojavijo tudi motnje zavesti.
Najpomembnejši ukrep pri krvavitvi je zaustavitev izgube krvi. Gre za enega temeljnih ukrepov prve pomoči na terenu, ki v resnici lahko reši življenje!
Ukrepanje:
• tiščanje krvavečega predela in
• namestitev kompresijske obveze.
Ob obilnejši krvavitvi moramo na rano pritisniti s sterilnim povojem, krpo, v nujnem primeru pa lahko uporabimo tudi kak kos oblačila, ki ga imamo pri roki ali tiščimo kar s pestjo oziroma prsti. Nato po možnosti namestimo preko krvavečega predela kompresijsko obvezo, ki tesno pritiska na krvaveči predel in tako pomaga nadzorovati krvavitev. Za namestitev kompresijske obveze so praktični tako imenovani prvi povoji, ki imajo že pritrjeno blazinico iz gaze, katero namestimo na rano, nato pa krvaveči predel tesno povijemo. Poškodovanec naj miruje, krvaveči ud pa lahko dvigne nad nivo srca. Kompresijsko prevezo moramo preverjati – ali še zadržuje krvavitev, ali ni mogoče pretesna (modrikast, hladen ud pod obvezo, mravljinčenje)? Povojev sicer ne odstranjujemo z rane, ker lahko ponovno izzovemo krvavitev. V kolikor je potrebno namestimo še dodatno plast obvezilnega materiala.
Za namestitev Esmarchove preveze (podveza uda s trakom) se odločamo le izjemoma, in sicer v primerih, ko krvavitve res ni mogoče drugače ustaviti in bi izguba krvi lahko ogrozila življenje poškodovanca. Ta način zaustavitve krvavitve je uporaben predvsem pri poškodbenih amputacijah udov ali ob obsežnih poškodbah kosti in mehkih tkiv na okončinah. Poškodovanca je v tem primeru potrebno čimprej prepeljati v bolnišnico.
Predmetov, ki so zapičeni v telo in povzročajo krvavitev ne odstranjujemo, ker se lahko krvavitev na ta način še poslabša.
Obsežna krvavitev je zaradi velike izgube krvi lahko življenje ogrožajoča. V takšnem primeru je potrebno hitro in trezno ukrepanje.
Kadar gre za krvavitev iz poškodovane vene (največkrat krčne žile na nogi), krvavečo okončino dvignemo nad nivo srca in namestimo kompresijsko obvezo.
Z obvladovanjem kapilarnih krvavitev običajno ne pričakujemo težav, saj običajno zadostuje že navaden obliž.
Zdravniško pomoč poiščemo, kadar je prišlo do velike izgube krvi, v primeru potrebe po kirurški oskrbi rane (globlje poškodbe tkiv) ter ob znakih okužbe v rani.
• namestitev kompresijske obveze.
Ob obilnejši krvavitvi moramo na rano pritisniti s sterilnim povojem, krpo, v nujnem primeru pa lahko uporabimo tudi kak kos oblačila, ki ga imamo pri roki ali tiščimo kar s pestjo oziroma prsti. Nato po možnosti namestimo preko krvavečega predela kompresijsko obvezo, ki tesno pritiska na krvaveči predel in tako pomaga nadzorovati krvavitev. Za namestitev kompresijske obveze so praktični tako imenovani prvi povoji, ki imajo že pritrjeno blazinico iz gaze, katero namestimo na rano, nato pa krvaveči predel tesno povijemo. Poškodovanec naj miruje, krvaveči ud pa lahko dvigne nad nivo srca. Kompresijsko prevezo moramo preverjati – ali še zadržuje krvavitev, ali ni mogoče pretesna (modrikast, hladen ud pod obvezo, mravljinčenje)? Povojev sicer ne odstranjujemo z rane, ker lahko ponovno izzovemo krvavitev. V kolikor je potrebno namestimo še dodatno plast obvezilnega materiala.
Za namestitev Esmarchove preveze (podveza uda s trakom) se odločamo le izjemoma, in sicer v primerih, ko krvavitve res ni mogoče drugače ustaviti in bi izguba krvi lahko ogrozila življenje poškodovanca. Ta način zaustavitve krvavitve je uporaben predvsem pri poškodbenih amputacijah udov ali ob obsežnih poškodbah kosti in mehkih tkiv na okončinah. Poškodovanca je v tem primeru potrebno čimprej prepeljati v bolnišnico.
Predmetov, ki so zapičeni v telo in povzročajo krvavitev ne odstranjujemo, ker se lahko krvavitev na ta način še poslabša.
Obsežna krvavitev je zaradi velike izgube krvi lahko življenje ogrožajoča. V takšnem primeru je potrebno hitro in trezno ukrepanje.
Kadar gre za krvavitev iz poškodovane vene (največkrat krčne žile na nogi), krvavečo okončino dvignemo nad nivo srca in namestimo kompresijsko obvezo.
Z obvladovanjem kapilarnih krvavitev običajno ne pričakujemo težav, saj običajno zadostuje že navaden obliž.
Zdravniško pomoč poiščemo, kadar je prišlo do velike izgube krvi, v primeru potrebe po kirurški oskrbi rane (globlje poškodbe tkiv) ter ob znakih okužbe v rani.
