Andraž Mihelin – Soustanovitelj Seascape-a 

Podjetje Seascape d. o. o., ki nadaljuje prvotno zgodbo Issa d. o. o., je leta 2018 praznovalo deseto obletnico, ki pa jo je gospodarska družba ozaljšala z vstopom v francosko skupino Beneteau. Ali je šlo za novo rojstvo ali za nadaljevanje začete zgodbe na uveljavljenih globalnih trgih, morda le za prehodno obdobje, smo vprašali Andraža Mihelina, direktorja uveljavljenega slovenskega navtičnega podjetja.

Pogovarjal se je: M. Zupančič, fotografija: arhiv Seascape in eMORJE.com

eM: Leta 2018 ste obrnili nov list v razvoju, ko ste 60-odstotni lastniški delež podjetja Seascape prodali največji svetovni navtični skupini, francoskemu Beneteau-ju. Kako je prišlo do prodaje?

Do srečanja z direktorjem skupine Beneteau je prišlo čisto naključno. Vendar je dolgoročna vizija, da bi Seascape postal športni oddelek velike uveljavljene blagovne znamke, v moji glavi tlela že kar nekaj časa. Leta 2017 smo na največji navtični razstavi v Düsseldorfu, ob prejemu naslova jadrnice leta, s čimer se je okitila seascape 24, spoznali generalnega direktorja skupine Beneteau. Hervé Gastinel je bil takrat tudi na podelitvi nagrad in je pristopil k našemu omizju. Do tedaj ga nisem poznal, in sploh nisem imel pojma, s kom govorim, kar je pomagalo k sproščeni debati, ki je začela naše združevanje. Ob pravem času smo se znašli na pravem kraju.

eM: Kdo je potemtakem koga povabil k sodelovanju? 

Vse skupaj je prišlo spontano. Neformalni razgovor na boot Düsseldorf 2017 je bil začetek.  Presenetilo pa nas je, kako dobro nas je poznala francoska navtična skupina in njeno vodstvo. Že ob prvem srečanju je sicer konservativni direktor Gastinel kar iz rokava stresal naše rezultate in spraševal po podatkih. Seveda takrat niti slučajno nismo slutili o kakršni koli združitvi ali odprodaji deleža. Potrebno je bilo opraviti še veliko majhnih korakov, da smo prišli do napredka in vstopa v skupino.

 

 

eM: Ali še vedno v podjetju ohranjate svoj 40 % delež?

Najprej moram povedati, da nismo nikoli iskali finančnega lastnika, ampak partnerja, ki bi imel podobne cilje in način razmišljanja, ki bi bil sprejemljiv za naše razvojne želje, hkrati pa dovolj močan in prepoznaven na globalnem trgu. Pri tem ostajamo, zato tudi ohranjamo svoj delež. Nikoli nisem razmišljal samo o denarju, želel sem delati in soustvarjati zgodbo. Enako je tudi danes. Še več, lahko prišepnem, da se ravno letos vračamo h koreninam, in še močneje držimo svoje krmilo v rokah, seveda skupaj z »velikim bratom«.

 eM: Zdi se skoraj skrivnostna napoved. Kakšen je torej aktualni status družbe Seascape?

Do petka, 29. 1. 2021, je bil Seascape slovenska družba, katere 60 % lastnik je bil francoski velikan Beneteau, 40 % delež pa je bilo enakomerno razdeljeno med mene in Kristiana. Vem, da prihaja do nepravilnega razumevanja v javnosti, predvsem zato, ker je združitev prinesla veliko zmede v razumevanje, kaj je zdaj Seascape in kaj Beneteau. Seascape je slovensko podjetje v večinski francoski lasti. Z vstopom Francozov je postal del skupine Beneteau, proizvodnjo, marketing in nekatere druge elemente pa je družba ohranila v Sloveniji. Se pa zadeve v teh dneh pravkar močno spreminjajo. Po dolgem usklajevanju in iskanju poslovnega odnosa, ki bi zagotovil večjo agilnost in odzivnost – da dejansko dobimo najboljše iz obeh svetov – s katerim postajamo joint-venture z lastništvom 50 : 50, vendar imamo kontrolo nad podjetjem. Z licenčno pogodbo smo prevzeli tudi razvoj, prodajo, komunikacijo in marketing za vse Firste in First SE – Seascape edition do 40 čevljev. Strateške usmeritve bomo seveda še vedno soustvarjali z Beneteau-jem, ki ostaja ključen temelj za našo stabilno rast.

eM: To pa je velika novica. Kaj je bil razlog za takšno dejanje?

Kot rečeno, vstop v skupino Beneteau še vedno ocenjujem za nekaj najboljšega, kar se je lahko zgodilo Seascape-u. Mnogo sinergijskih učinkov smo pridobili, predvsem na področju znanja, razvoja, finančne varnosti in pogojev nabave. Odprli so se nam tudi dodatni trgi, skratka, našteval bi lahko še naprej o pozitivnih rezultatih. Seveda pa je bilo tudi nekaj težav, ki so bile pričakovane. Mi smo majhni in prilagodljivi, naši partnerji pa so ogromni in precej konservativni. Pod svojo streho želijo imeti naša plovila in »brand«, a hkrati nimajo resursov, da bi se z njimi ukvarjali. Razlog za to željo je, da ta segment plovil – Beneteau First – predstavlja dušo in srce tega francoskega velikana. Zato smo se dogovorili, da mi sami dobimo proste roke pri razvoju in prodaji linije First, Francozi pa bodo še naprej razvijali serijo Yacht (jadrnice nad 45 čevljev) in motorna plovila.

eM: Torej boste spet zaposlovali. Koliko imate sedaj zaposlenih in na kakšen kader stavite?

Mislim, da nas je okoli 45 zaposlenih, pravkar pa zaposlujemo 10 novih ljudi. Zaposlujemo domači kader. Naša mlada ekipa je zelo motivirana in izobražena, kar nas posebej veseli, pa je, da je posvojila tudi našo filozofijo – »think seascape«.

 

 

eM: Kje potekata proizvodnja in razvoj? Kakšna je sedaj vaša vloga?

Kot sem že omenil, imamo proizvodnjo v Podpeči na Ljubljanskem barju, v nekdanji Hojini hali. Razvoj za linijo First in First SE – Seascape edition še naprej delamo sami. Vselej pa nam polno podporo pa tudi nekatere rešitve ponujajo francoski partnerji. Zadnjih šest let sem direktor podjetja, neposredno odgovoren tudi za sodelovanje s Francozi, operativno v firmi pa tudi za prodajo in marketing. Firmo drugače vodimo trije direktorji, Kristian Hajnšek vodi proizvodno razvojni steber, Lidija Zaletel pa podporni steber, ki vključuje finance in procese.

 

 

eM: Kako se vam je spremenil način življenja sedaj, ko ste del največje svetovne navtične skupine?

Seveda se mi je. Malo sem razbremenjen in lažje si vzamem čas zase in za svojo družino. Brez polne podpore žene Jurke pa itak ne bi šlo. Sem oče devetletnih dvojčkov (hčerke in sina), zato podarjeni skupni čas preživljamo aktivno in kakovostno.

eM: Kakšne vzajemne učinke pa ste vi prinesli v skupino Beneteau?

Mislim, da precej nove energije, novih pogledov in razmišljanja mlade ekipe. Seascape ni prodajal jadrnic, ampak celotno jadralno izkušnjo, skupaj z eventi, izobraževanjem … Lastniki naših bark niso le mladi ljudje, ampak tudi srednja generacija, ki je iz surfarskih desk in večjih jadrnic presedlala na manjše, zabavne in atraktivne jadrnice. Predvsem pa so naši lastniki ljudje, ki iščejo iskren stik z naravo in ostalimi ljudmi.

Področje, kjer se Seascape odlično umesti v strategijo Beneteau-ja, je naše razumevanje jadralnega športa, ki sva ga s Kristianom seveda vnesla v Seascape iz izkušenj Mini-Transata. Seascape 18 je nastal na razmišljanju, da ljudje potrebujejo jadrnico, ki stane 20 % cene prototipa za Mini-Transat in nudi 80 % jadralne zabave taistega prototipa. Naša pot se je nadaljevala z zelo uspešno seascape 27, ki nas je poslovno skoraj potopila, vse skupaj nadgradili s seascape 24, ki je pobrala prav vse strokovne nagrade, ta del razvoja Seascape-a pa smo sklenili še z atraktivno 14-čeveljsko jadrnico, ki ponuja moderne jadralne užitke prav vsakemu. Dovoljšen razlog, da so naše »bolide« želeli imeti Francozi, ki so pregovorno našpičen jadralski narod, pod skupno streho v svoji garaži.

 

 

eM: Torej je bilo to tisto, kar je Francoze prepričalo, da je »mačka kupila miš«?

No, boljša prispodoba je veliki morski konjiček, kar je zaščitni znak Beneteau-ja, in naša mala ribica. Naše razmišljanje, odnos in pristop so bili odločilni. Veste, ves čas razvoja gradimo svojo skupnost lastnikov – veliko družino podobno mislečih ljudi, ki skupaj jadramo in delimo enake vrednote. Namesto na večerjah ali zabavah se združujemo na regatah, kot je Seascape Challenge, kjer večinoma družinske ekipe na naših jadrnicah odjadrajo 100+ milj dolgo ruto v dvoje. Tudi Beneteau je še ne tako dolgo nazaj imel modele in ekipo, ki je gradila in ustvarjala legendarno First Class-skupnost. Mi smo preprosto zapolnili ta prostor v njihovem načrtu za prihodnost.

eM: Ali se še spominjate svojih začetkov? Kje se je rodila ideja Seascape-a?

Seveda, tega ne bom mogel nikoli pozabiti. Kristianova in moja izkušnja temelji na projektu Mini-Transat, kjer sva se spoznala s francoskim tekmovalnim jadranjem. Najin prvi stik je bil leta 2002, in takrat se nama je zdelo, da so Francozi vsaj 15 let pred ostalim svetom. Po Atlantiku in okoli sveta so dirkali ORMA60 trimarani, IMOCA60 enotrupci, prototipi razreda Mini. Veličastne so bile regate Vendée Globe in Route du Rhum. Na sto tisoče gledalcev jih je na kopnem spremljalo v živo. Takšni dogodki se neizbrisno vtisnejo v spomin in tako je še danes.

eM: Kako pa sta si, kot mlada človeka, sploh uspela zagotoviti sredstva za udeležbo na Mini-Transatu?

To je bila res zanimiva in čisto posebna zgodba. S Kristianom sva odšla v novomeško Adrio in generalni direktorici predstavila projekt, vreden 150.000 EUR, in ki bi moral Adrii vložek vrniti z vsaj desetkratno medijsko prepoznavnostjo na svetovnem trgu. Dolgo sva mislila, da sva jo prepričala s prezentacijo, kasneje, ko smo se dolgo po zaključku projekta pogovarjali na neki konferenci, pa je razložila, da je investirala v najino energijo. Kot sem razumel, se ji je zdelo, da je izvedba tega projeka čisto neverjetna, ampak da bova z energijo, ki sva jo pokazala, zagotovo Adrii v neki obliki vrnila vložen denar.

 

 

eM: Kaj pa Seascape-dogodki? Kaj lahko poveste o njih?

Čudovita zgodba, ki traja že leta od aprila do novembra. Blizu trideset dogodkov, ki se dogajajo v Italiji, Franciji, Avstriji, Nemčiji, Švici, Danski, Hrvaški in Sloveniji. Nimam česa dodati. V njih je naloženo naše zanje, filozofija in razvoj. Hkrati pa so dogodki najboljše prodajno polje, kjer gredo osebna priporočila od ust do ust.

eM: Nekoliko vas pogrešamo na slovenskem trgu. Zakaj, oziroma kateri trgi so za vas prioritetni?

Slovenski trg je odziven in zanimiv za model 18-čeveljske jadrnice, morda tudi 14. Glavni trgi pa ostajajo trg Nemčije, Francije in Amerike.

eM: Seascape 18 je bil vaš prodajni hit, nadaljevali ste s 27-ko, pa s 24-ko, nato pa še z odprtim modelom 14. Sedaj se rojevajo modeli 7. generacije Firsta in 1. generacije First SE. Kaj lahko poveste o njih?     

Najprej številke, te povedo več kot tisoč besed. Do sedaj smo prodali približno sto 14-tic, šeststo 18-tic ter po dvesto 24-tic in 27-tic. Osemnajstka je bila absolutni hit. Njena cena je okoli 25.000 EUR in je našla pot tudi k tridesetim slovenskim kupcem. Prodanih je torej preko 1000 bark v cenovnem razponu od 12.000, preko 25.000 in 35.000, do 100.000 evrov. Za sezono 2021 je smo First zaradi preglednosti razdelili na dve liniji. Firstu se pridružuje novi First SE, kjer oznaka SE pomeni Seascape Edition, torej Beneteau-jev »AMG« model. Obe liniji se tudi v resnici razlikujeta, pa ne le po palubni opremi in aluminijastem ali karbonskem jamboru in velikosti jader, ampak tudi po zasnovi. Klasični first je naravnan za prostočasno in klubsko jadranje. Predstavljajte si, da ima 24-ka po novem celo zaprto krmo in klop spuščeno preko zrcala, pa tudi vgrajen notranji motor. Linija SE pa ostaja tipična seascaperska, namenjena monoklasi in adrenalinskim jadralskim užitkom ter tudi off shore-jadranju.

 

 

eM: Kakšno pa je trenutno stanje v svetovni navtični industriji? Kako močno se je je dotaknil covid?

Bilo je nekaj stečajev in finančnega čiščenja koncernov, pa tudi konsolidacij in selitev proizvodnje. Še najbolj je morala navtična industrija spremeniti svoj marketinški pristop, saj so v preteklem letu odpadli vsi sejmi, podoben trend gre pričakovati tudi leta 2021. Mi smo sejemske nastope in prezentacije nadomestili z izdelavo videov 360°, kar se kaže kot zelo dobra rešitev.

eM: Ali za razvoj modelov lahko pridobivate tudi evropska sredstva?

Seveda, ravno sedaj smo sredi priprav, da skupaj s Francozi razvijemo in damo na trg popolnoma novega srednje velikega Firsta – med 27 in 53 je namreč prevelika luknja. Razvojna sredstva smo uspešno črpali iz EU-sklada.

eM: Najmanjša 14-ka je bila poseben projekt. Kako se je razvil? Kakšne so njegove posebnosti, kdo so kupci?

To pa je bila moja osebna želja. Nekega dne sem bil na sejmu v Southamptonu, kjer sem za sebe iskal jadrnico za solo jadranje in jadranje s svojo ženo ali otroki. Pa je nisem mogel najti, zato sem se odločil, da jo naredimo sami. Ker smo s 14-ko stopili iz naše cone kompetence, smo za testiranje prvega prototipa prosili Karla Hmeljaka in Vida Jeranka. Po burji je barčica dosegla celo 17−18 vozlov. Iz prve plovbe po zmerni burji, na kateri sta brez drame dosegla preko 15 vozlov hitrosti, sta prišla nasmejana, in to je bilo vse, kar smo potrebovali za potrditev. Potem pa smo razvili še poseben strešni nosilec za avto, da se lahko prevaža kar na strehi avtomobila. Razvili smo tudi poseben sestavljiv jambor iz ogljikovih vlaken. Že letos pa jo boste lahko naročili on-line in jo na dvorišče prejeli s poštnim paketom. Sedaj imamo dva kalupa, na teden pa lahko izdelamo kar 10 jadrnic first 14.

 

 

eM: Odlično sodelujete tudi s sedmo silo. Je to del premišljene strategije ali enostavno vašega avtentičnega pristopa?

Gre za profesionalen in iskren nastop. Tako kot razmišljamo, tudi živimo in delamo. Novinarjem pa je treba posredovati dobre informacije, primerne kakovostne slikovne materiale, predvsem pa štejejo neposredna testiranja na morju, na katera smo vedno pripravljeni.

eM: Ali govorite francosko?

Ne, no, malo že, razumem kar precej, hvala bogu pa je tudi v tem svetu angleščina skoraj uradni komunikacijski jezik.

eM: Kakšni so vaši prihodnji načrti?

Kot sem že omenil, je pred nami nov čas, ko moramo spet strniti svoje vrste, ko prevzemamo večinsko odgovornost na sebe, hkrati pa prevzemamo tudi skrbništvo nad linijo First. Uveljavljenim in poznanim modelom se bo pridružil še novi First, ki ga načrtujemo predstaviti to zimo. Dovolj izzivov je pred nami, sploh v teh nepredvidljivih časih.

eM: Letos je odpadel tudi boot Düsseldorf. Kakšen je torej načrt predstavitve celotne flote plovil?  

Francozi pripravljajo svoj predstavitveni kamion, ki bo kmalu odšel na pot in obiskal njihove »dealerje« – karavani se bomo ponekod pridružili tudi mi. Temelj komunikacije pa bodo on-line vsebine in regate za lastnike.

eM: Ali še izdajate Seascape magazin?

Še vedno, saj se je kar dobro prijel, četudi priznam, da redakciji časopisa ne posvečamo prav velike pozornosti, ker enostavno nimamo časa. Morda ga bomo letos razvili bolj v naš koledar ali pa okrepili uredništvo. Bomo videli.

eM: Ali je skrivnost, kje preživljate svoje dopustniške dni?

Doma, no, na Hrvaškem, v Premanturi, tam smo obnovili družinsko hišo in nam je prav lepo. Pa še en prototip 14-ke imam na dvorišču hiše za solo in užitke v dvoje. Več pa niti ne potrebujem, saj sem vse leto naokoli.

 

 

eM: Pravkar se je končala dirka samcev okoli sveta. Zmagovalec je bil tudi reševalec kolega, ki se mu je potopila jadrnica. Vaš komentar?

Po pričakovanjih je veliko glavnih favoritov odstopilo že v prvem delu regate – tam nekje do Cape Towna. Presenetili pa so po mojem mnenju jadralci, ki bi jih pred regato uvrščali v sredino flote. Dobro so držali stik z enim od glavnih favoritov in edinim, ki ni odstopil – Charlijem Dalinom. Yannick Bestaven ga je na koncu uspel s pomočjo 10-urnega redresa za reševanje sojadralca Kevina Escoffiera celo prehiteti. Posebej pa me je impresioniral Damien Seguin – edini jadralec, ki je res jadral single-handed – z eno roko. Je namreč invalid. S poceni projektom, staro barko in obilo znanja in srca je na koncu končal 6. v realnem času. Kdor je dober, je pač dober. Sploh pa me veseli, da sta oba zmagovaleca letošnje dirke samcev okoli sveta za iskanje optimalnih jadralnih poti na oceanu uporabljala sistem Dorado Routing, ki ga je razvil Jure Jerman s podporo slovenske agencije Arso in hrvaške agencije Five. Slovenci pogosto pozabimo, koliko znanja je skritega neposredno pred našimi očmi.

 

 

Podobne teme:

• Seascape ponovno zaposluje
• Uroš Kraševac je dvakratni evropski prvak!
• Mini Transat – v soboto start II. etape
• Boot 2018 pod “SLO” jadri
• HIR 3 gre ponovno na pot okoli sveta