Daniele Passoni – Skiper Serenity

13. december, 201813. december, 2018 emorje.com 0 Komentarjev

Daniele Passoni, za prijatelje Dan, prihaja iz Lignano Sabbiadora. Jadrati je začel pri petih letih, skupaj s prijateljem in njegovim očetom (lastnikom jadrnice), na jadrnici Alpa 6.70. Udeležil se je različnih jadralnih tečajev (Lignano in zgodovinski Yacht Club Adriaco v Trstu), v različnih razredih je sodeloval na regatah v severnem Jadranu (Optimist, Laser, FJ, 420, 470, 420, Tornado, FD), potem pa je postal del ekipe na velikih čolnih (hellsman) in začel jadrati po Sredozemskem morju na potovalnih in klasičnih čolnih. Udeleževal se je tudi preko atlantske-transatlantske plovbe na krovu različnih plovil in katamaranov. Danes je inštruktor jadranja v Športnem centru Lignano S. Italija, pa inštruktor jadranja ASA-ARC USA in regate v ZDA 1987 (laser, tessel, star). Bogato jadralno pot je nadaljeval kot skiper ekipe (1991–2003) Bee Sailing Team (Triass) in druge ekipe (IRC-ORC-Open Classes), udeležil se je svetovnega prvenstva in srednjeevropskega prvenstva, odjadral je približno 30 Barcolan, prijatelji ga primerjajo z J. Rocketom, ki je zmagal na številnih jadranskih prvenstvih in regatah (1991–2003) (La Duecento for 2, 200NM, 15NM Singlehandler itd.). Od leta 1996 je uradni inštruktor za jadranje. Postal je tudi direktor dirke (Race Officer) leta 2003 in uradni ocenjevalec (Official Mesurer) italijanske jadralske zveze. Dan je tudi član skupine Italia (12 mt S. I.–America’s Cup) v ekshibicijskih regatah na jezeru Como, skiper v regatni ekipi »Round Italy Regatta team«; skiper na številnih jadrnicah navigacijskih regat okoli Sredozemskega morja.

Besedilo: Mitja Zupančič, fotografija: arhiv eMORJE.com

V zadnjem času se vse bolj posveča organiziranju in vodenju jadralnih dogodkov. Kot predsednik in inštruktor morskega športnega kluba v Lignanu S. Tiliaventum – jadranje, kitesurfing, jadranje na deski in jadralno padalstvo, posveča posebno pozornost vključevanju športa za vse zainteresirane ljudi. Tak primer je čezatlantska plovba od NY do Portugalske z dvema invalidnima jadralcema na plovilu. Humanitarni projekti se izvajajo za navigacijsko licenco za invalide.

eM: Dan, v Sloveniji te najbolj poznamo kot skiperja lesene jadrnice Serenity. Ali je jadranje tvoj prvi šport?

Res je, to je moj prvi šport in zelo mi je všeč. Že peto leto sem skiper na klasični leseni jadrnici Serenity, ki jo je leta 1936 projektiral Danec K. Reimers. Z njo zmagujemo na regatah klasičnih in tradicionalnih bark, kot so: 1. mesto na regatah Porto Piccolo Classic, Venice Trophy, Hannibal Classic Trophy, AIVE (Italijansko združenje klasičnih plovil) 2017–2018 Classic circuit; regata starih bark Piran; regata starih bark Izola itd. Sodelujemo na regatah za tekmovalce ORC-IRC, kot so Aprilia–Portorož, 2. zalivsko prvenstvo, Trofeja Eculapio, Trofeja Punta Faro.

eM: Od kod sicer prihajaš?

Iz severne Italije, natančneje iz Lignana, turističnega mesta med Benetkami in Trstom.

eM: Kakšno mesto je Lignano?

Gre za mlado mesto, ki nima dolge zgodovine. V 60-ih in 70-ih letih je raslo kot izrazito turistično morsko mesto za preživljanje poletnih počitnic, saj ga v najvišji sezoni obišče okoli 250.000 ljudi, v zimskem času pa sameva s 5.000 stalnimi prebivalci. Si morete misliti, da imamo v marini Lignano okoli 5500 plovil, statistično gledano več kot eno plovilo na glavo prebivalca mesta! (smeh)

eM: Kakšna organizacija je Tiliaventum?

Tiliaventum je klub za morske športe, specializiran za jadranje, kite surfing, jadranje na deski, SUP in seacycling. Klub organizira klasične (kite and sail course) in specializirane tečaje (npr. safety-emergency in tečaje preživetja v morju ali tečaje meteo-navigacije), vodenje ekipe, prireditve itd. Ima vključujoč pristop, tako da lahko tudi invalidi izvajajo morske šport skozi vse leto, ne le poleti. Organiziramo ekipo za regate na krovu Serenity in drugih plovil, organiziramo tudi Lignano Sup Marathon (dolgo supanje po Lignanu, približno 23 km), 20 navtičnih milj v kitesufu z burjo od Gradeža do Lignana in še mnogo drugih prireditev.

eM: Praviš, da popularizirate jadranje, windsurfing, kite surfing, supanje? Na kakšen način?

Na način, da jaz in vsi ostali člani kluba ljubimo vodne športe do te mere, da se vračamo v klub in treniramo člane skozi celo leto.

eM: Na svoji fb-strani ste zapisali, da je vaše poslanstvo tudi »sea culture«. Komentar?

Morska kultura je zelo pomembno, zlasti v Lignano Sabbiadoru, mojem mestu, mestu ob morju, kjer ni tako prisotna tradicija plovbe, morske kulture in morskega športa kot v drugih zgodovinskih mestih ob morju (Trst, Benetke, Piran , Rovinj, Poreč). Na splošno je zelo pomembno, da mladi odraščajo na pravi način in ustvarijo dobre medsebojne odnose, s tem pa vplivajo na ljudi na vključujoč način in jim prenašajo morsko kulturo.

eM: Serenity in Pia imata istega konstruktorja in sta tudi zelo hitri. Kje vidiš vzporednice?

Knud Reimers je realiziral projekt dveh čolnov, ki sta res zanimiva in oba hitro plujeta. V Italiji uporabljamo Serenity tudi v regatah ORC-IRC-Open, kjer so res vrhunski tekmovalci, in zelo smo zadovoljni, če tudi pri takšni regati dosežemo dobre rezultate. Letos smo v Piranu prvič spoznali Pio in Bruna Antona – lastnika jadrnice Pia. Veseli smo, da imamo takšnega tekmeca. Fantastično! Pia je malo krajša kot Serenity in zelo lahka, ekipa Pie pa je zelo srčna in zagnana. Še bolj pa je pomembno, da ob takšnih dogodkih srečujemo nove, enako misleče ljudi.

eM: Ti dve barki sta odlična zgodba sožitja dveh narodov na istem morju. Mnenje?
Pia je kot leseni dragulj na morju, po nedavni prenovi je resnično elegantna in neponovljiva. Je močna in resna tekmica Serenity, zlasti v sklopu AIVE (italijanskega klasičnega ladijskega združenja), kjer se uporablja sistem nadomestil za regate, in kjer je Pia včasih celo hitrejša od nas. Letos bomo osvojili AIVE Circuit, vendar sem prepričan, da bo naslednje leto 2019 mnogo težje ponoviti predstave prav zaradi Pie …

eM: Kakšna je glavna razlika med jadralskimi dogodki v Italiji in Sloveniji?

V razmerju na morju med Italijo in Slovenijo imamo globoke odnose, veliko regat, ki že dve leti vključujejo jadranska mesta obeh držav, pogosto se udeležujemo jadralskih dogodkov: Aprilia–Portorož–Aprilia, Trofej Esculapio, Monfalcone–Portorose–Monfalcone, Muggia–Portorož, Caorle–Pirano itd. S posebnim veseljem pa se udeležujemo tradicionalne majske regate starih bark v Piranu in regate starih bark v Izoli.

eM: Ali občutiš kakšno razliko pri ljudeh med Slovenci in Italijani?

Imamo veliko srečo, da smo del tega izrednega in preprostega načina sobivanja vseh morskih ljudi okoli jadralnega dogodka v Sloveniji, kar je tudi za nas edini pravi način življenja in jadralne zabave. V Italiji imamo pomembne in znane dogodke, a v nekaterih primerih z drugačnim pristopom vključevanja ekip v krajevni turistični dogodek. V Sloveniji je vse bolj naravno, bolj v neposrednem dotiku z morjem, manj komercializirano.

eM: Kaj pa onesnaženja svetovnih oceanov in Jadrana?

To je res velik in globalen problem, zato smo odgovorni za ozaveščanje ljudi o tej problematiki. Najboljša praksa je pravilen pristop k varstvu okolja, Jadrana in vseh drugih morij in oceanov sveta.

eM: Kaj bi sporočil Slovencem, kako naj živimo z morjem?

Morje moraš čutiti, moraš ga imeti rad (morje in zlasti jadralska plovba je čudovit način preživljanja časa, tako na športnih prireditvah kot na preprostem križarjenju), ob hkratnem spoštovanju in varovanju okolja.

eM: Kaj ti osebno pomeni sodelovanje na regatah klasičnih bark?

Ko plujete na klasični jadrnici in vidite okoli sebe druge lesene dragulje, si lahko predstavljate, kakšna čudovita zgodovina stoji za temi plovili, ki imajo veliko vloženega človeškega dela, globoko tradicijo in neskončno ljubezen do morja.

eM: Na katere regate najraje prihajate?

Trst, Piran, Izola so na prvih treh mestih. Nedavno smo sodelovali na jubilejni Barcolani Classici, zdaj pa že tečejo priprave na prireditve za klasične barke. Prihodnje leto zagotovo spet pridemo na regato starih bark v Piran in Izolo. V vmesnem času pa smo do prve decembrske nedelje po Jadranu jadrali in tekmovali na regatah »modernih« jadrnic (»Ice Cup«), še naprej pa bomo skozi vso zimo izvajali ostale športne aktivnosti (jadralne tečaje, navigacije, vzdrževanje).

eM: Ali se boste udeležili tudi kakšne klasične regate na Hrvaškem?

Zanimajo nas klasične regate na Hrvaškem, vendar ne poznamo dovolj dobro pravil. Zdi se nam, da so organizirane zgolj za tradicionalne hrvaške barke. V kolikor pa je mogoča udeležba tudi drugih tipov, pa je pogosto več različnih težav pri načrtovanju. Nekateri dogodki so žal časovno preblizu drugim dogodkom, ki potekajo v Italiji. Ta urnik pa je znan vnaprej in je naš primarni.

eM: Katere regate se najraje spominjaš in zakaj?

Zame je veliko nepozabnih dogodkov. Zaradi čudovitih ljudi, ki so z menoj na križarjenju, in predvsem zato, ker sem obkrožen z naravo. V Sloveniji, na Hrvaškem, v Grčiji, na Korziki, Sardiniji, v Turčiji, Canarieju, na Karibih, Azorskih otokih, Bahamih ali v Italiji, povsod tam, kjer imam možnost, da se srečam z ljudmi, ki plujejo po vsem svetu. Posebni občutki so tudi, ko na surfu ali laserju »pumpaš« veter v jadra …

eM: Ali lahko opišeš Serenity, nas opremiš z njenimi podatki?

Projekt, ki ga je leta 1936 načrtoval Knud Reimers, nosi s seboj nekaj skrivnosti, vendar vemo, da je barka imela ameriško zastavo, da je prišla iz Amerike v Evropo (Zara). Kasneje se več let ni uporabljala in je propadala, dokler je ni kupil »malo nor« človek, Roberto Dal Tio. Novi lastnik že veliko let vlaga vanjo in dela na tem projektu.

eM: Kakšna je njena resnična zgodovina? Menda ste jo kupili preko luže?

To pa ne drži, gospod Dal Tio jo je kupil v Zari, medtem ko jo je hrvaški prodajalec kupil od ameriškega državljana, ki je priplul iz Amerike v Zaro, vendar je medtem izgubil veliko dokumentov o tej jadrnici, tako da ne poznamo točne zgodovine čolna. Na podlagi raziskovanja poizkušamo ugotoviti in raziskati zgodovino te barke.

eM: Kdo je tvoja stalna ekipa na jadrnici Serenity?

Roberto Dal Tio, Marco Faggin, Antonio Guarnieri, Stefano Gorgosalice, Paolo Rossetti, Gianni Pappagallo, Alessandro Barro, Andrea Petris in drugi.

eM: Kaj bi lahko sporočil slovenskim ljubiteljem jadranja in starih bark?

Lepe dni na jadranju, kjer koli ste! Pridite v Piran in Izolo, na ostale prireditve na Jadranu in nas obiščite v Lignanu, dobrodošli na morju in … na krovu Serenity, z eno ali več izbranimi vinskimi steklenicami.

eM: Morda imaš v rokavu še kakšno anekdoto?

»Hi, Ciao and let meet us again for fantastic event!« (ps: prevod ni potreben!)