Wolfgang Idiri – Generalni direktor Escale à Sète
Z Wolfgangom Idirijem sva se aprila zgrešila v Franciji, ko je Sète gostil festival morja. Zato pa sva se srečala in spoznala na Visu, v Komiži, na Roti palagruzoni. Imela sva dovolj časa, da sva lahko premlela celotno vzhodno jadransko obalo in pogled usmerila skozi Otrant proti Sredozemlju.
M. Zupančič, foto: arhiv emorje.com
Osebna izkaznica Wolfgang Idiri:
- starost: 47 let,
- izobrazba: diplomirani sociolog,
- stan: poročen, oče dveh sinov (4, 1).
eM: Ali ste prvič na Jadranu?
WI: Žal sem res prvič na Jadranu in v Dalmaciji. Sem pa pozitivno presenečen nad številnimi otoki, ki ponujajo neskončno možnost razvoju navtičnega turizma in ohranjanju pomorske dediščine, ki je v teh krajih res zanimiva.
eM: Kaj pa vas je najbolj presenetilo?
WI: Sodelovanje in vključevanje mladih v festivalske dogodke, ki pomenijo ohranjanje pomorske in kulturne dediščine Jadrana. To je zame največje presenečenje in hkrati najbolj pomembno dejstvo, ki sem ga doživel.
eM: Ste si v času tokratnega vašega obiska uspeli ogledati še kaj drugih zanimivosti na jadranski obali ali ste odpotovali iz Splita direktno na Vis?
WI: Žal je bilo zelo malo časa, saj sem na Jadran prišel na povabilo Zadruge Palagruža na tokratno jubilejno 10. Roto palagruzono. Mi je pa gostitelj Miro Cvitković vseeno uspel dan pred odhodom na trajekt do Visa razkazati zgodovinsko jedro mesta Split, povzpel sem se celo na trdnjavo Klis in si ogledal Trogir, dalmatinsko mestece pod UNESCO-vo zaščito. Destinacije, ki sem jih uspel obiskati, mi dajo dobro predstavo, kako zgodovinsko in pomorsko bogata je jadranska obala z otoki. Pa tudi vožnja s trajektom skozi Splitska vrata, med Šolto in Bračem, mimo Hvara in Paklenih otokov, proti viški luki, je bila zame posebno doživetje.
eM: Kakšni občutki so vas spremljali ob prvem dotiku z antično Isso, današnjim otokom Vis, ki ga mnogi dojemajo kot gospodarja Jadrana?
WI: Nekaj posebnega je zaliv sv. Jurija. Se mi pa zdi, da mesto Vis živi nekoliko drugače kot Komiža na drugi strani otoka. Zgodovino Visa moram pa še spoznati, potem vam bom lahko v celoti odgovoril na vaše zastavljeno vprašanje. Geografsko gledano pa verjamem, da je bil otok predmet poželenja različnih oblastnikov, saj so ladje, ki jih je gnal veter, pogosto priplule v viški akvatorij.
eM: Komiža velja za mestece, kjer je v preteklosti živela najstarejša ribiška skupnost na Jadranu, komiški ribiči pa so veljali za edine jadranske ribiče na odprtem morju. Vam je to poznano?
WI: Ta dejstva poznam, saj sem poslušal kar nekaj predavanj o zgodovinskem ribiškem čolnu, gajeti falkoni, danes popularni komiški falkuši. Sicer pa sem prav zaradi tega čolna in dogodkov, povezanih z njim, prišel na tokratni komiški festival morja.
eM: Aprila meseca smo vas obiskali v Sète, francoskem ribiškem mestecu v Lionskem zalivu. Tam se sicer nismo uspeli srečati, doživeli pa smo festival morja, ki je precej drugačen od podobnih dogodkov na Jadranu. Komentar?
WI: Sète je letošnji največji francoski tovrstni dogodek, ki pa je binarni. Akvatorij kraja, prepreden z morskimi kanali, nam daje možnost, da na več lokacijah pripravimo festivalsko slavje in dogodke, operativna obala zaliva in pristanišča pa je rezervirana za velike lesene ladje, ki ponujajo izredno celostno podobo, če želite – kuliso temu dogodku. Torej, velike zgodovinske ladje so tiste, ki proti plačilu vstopnine privabije nepregledne množice ljudi, da se povzpejo na krov in si ogledajo plovila. Drugi sklop programskih vsebin je brezplačno predstavljen na obali, kjer se promovirajo pomorske in vse druge rokodelske veščine, povezane z življenjem z morjem. Tretji del pa je seveda bogata kulinarična ponudba. Tradicionalna hrana in vrhunsko francosko vino pa dodajata še tisti suhi jagodni naboj festivalu, ki ga dokončno izboljša tradicionalna glasba na vsaki ulici mesta. Glasba, ta univerzalni jezik človeštva, skozi verze razgalja prijetno in tudi trdo živlejnje ribičev na Sredozemlju. Verjamem, da je podobno na Jadranu.
eM: Ste Francozi obrnjeni k morju ali stran od njega?
WI: Naša tradicija je dolga, morje pa stalnica francoskega vsakdana. Francozi smo obrnjeni k morju in smo tradicionalen ter morju pripaden pomorski narod. Naj vam to razložim kar skozi zadnje festivalske številke. Naš festival ESCALE à Sète, kar bi najlažje prevedli kot Ustavi se v Sète, in ga vsaki dve leti organiziramo v času velike noči, je v tednu dni privabil v mesto kar 420.000 turistov. Direktni stroški organizatorja so bili nekaj čez 1 mio EUR, celotni prihodki pa skoraj 15 mio EUR. To so zavidljivi finančni kazalci, ki nas nagovarjajo, da smo na pravi poti. Hkrati pa nam nalagajo veliko odgovornost, da bomo vztrajali tudi v pravi smeri. Brez denarja ne gre, ampak vsebina pomorskega in kulturnega dogodka mora ostati na prvem mestu.
eM: Torej smemo pričakovati, da bo festival zrasel v vsakoletni dogodek?
WI: Ne. Binarna perioda je prava, saj gre za velik logistični zalogaj, sploh ker je naša zadruga številčno majhna, zaradi njene strukture pa strokovno in siceršnje neodvisna, kar nas veseli in pri tem vztrajamo.
eM: Kako pa ste organizirani, kateri so vaši viri financiranja, koliko ljudi dela za vas?
WI: Profesionalno zaposlen sem samo jaz, kot generalni direktor, pa še to šele v zadnjih letih, pomaga mi še administrator, moje delo pa nadzoruje še osem vplivnih in strokovnih ljudi. Vsem nam pa pomaga še trinajst posameznikov za oblikovanje strategije našega dela. V času festivala pa je dodatno vključenih še več kot 400 prostovoljcev. Po letošnjem festivalu je že bila narejena evalvacija in že tudi sprejeta odločitev, da se festival ne bo širil, ampak bo povečeval kakovostno izbiro svojih vsebin.
eM: Od leta 2010 smo lahko sledili vašemu strahovitemu razvoju. Nam ga tudi tokrat lahko predstavite skozi številke?
WI: Seveda. Leta 2010 smo imeli 10.000 obiskovalcev, 2012 nas je spremljala le ena TV-postaja, v pristanišču je bila privezana ena sama ladja, ampak dogodka se je udeležilo že 150.000 ljudi. O zadnjih festivalskih številkah pa smo že govorili.
eM: Ko smo obiskali festival, smo zaman iskali inforamcije in gradiva v angleškem jeziku. Spodrsljaj ali zavestna odločitev?
WI: Gre za našo napako. Prav na področju internacionalizacije in sodelovanja z mednarodnimi medijskimi hišami moramo še veliko narediti. To je torej kamenček v mozaiku naše odločitve, da se ne širimo, ampak da na vseh nivojih izboljšamo ponudbo, tudi v komunikacijskem smislu.
eM: Ali bo festival Sète še naprej ostal brez vstopnine?
WI: Takšna je želja in volja nas organizatorjev, torej je odgovor pritrdilen. Ostale bodo vstopnine na velike ladje, saj z njimi pokrivamo realne stroške prihodov ladij in pristojbin, vse ostalo pa je ponujeno ljudem, ki želijo ohranjati in revitalizirati francosko in skupno pomorsko dediščino Sredozemlja.
eM: Kakšno pa je vaše sodelovanje z drugimi francoskimi organizatorji tovrstnih dogodkov?
WI: Seveda se srečujemo, se obiskujemo, sicer pa delamo vsak po svojih najboljših močeh. Veste, filozofija našega festivala je precej drugačna od tiste v Brestu itd.
eM: Kaj pa je vaše priljubljeno področje znotraj festivala? Je kaj posebnega, kar vas še posebej zanima in privlači?
WI: To je glasba. Mar se ne vidi, da gostimo polno glasbenih skupin? (smeh) Tudi sam igram na tradicionalno oboo (Autboi) in tudi zapojem v tradicionalnem »occiton« jeziku južne Francije. Kolega Raymond Dublanc pa je kot dolgoletni kapitan in ribič glavni svetovalec za ribištvo in pomorstvo. Tega se sam ne bi upal lotiti.
eM: Pravite, da je vaša Zadruga neodvisna. Kako lahko utemeljite vašo izjavo?
WI: Zato, ker je struktura zadruge sestavljena iz različnih partnerjev, ki pa so znani. Mestu in različnim inštitucijam pripada skupaj 40 % organizacije, večinski, 60 % delež, pa pripada ljudem z imenom in priimkom. Teh je 70.
eM: Ali poznate projekt Mala barka?
WI: Do sedaj ga nisem poznal, čeprav je bila Hrvaška država v gosteh na našem festivalu morja in je že tam predstavila kar sedem plovil iz kategorije majhnih bark. Sedaj pa projekt poznam in je odličen model sodelovanja med državami v jadranski regiji.
eM: Nova »izdaja« festivala Sète prihaja leta 2020. Ali ste že določili, kaj bo tokratni festivalski modus?
WI: Vsebinske priprave že potekajo, znane so tudi smernice. Osnova je postavljena, v mestu si želimo, da bi v naš zaliv in prstan priplule velike tradicionalne ladje iz vseh držav Evrope, ki jih imajo. Temu cilju bomo absolutno sledili. Zgodba, kako so nekoč hvarsko vino po morju vozili v Lionski zaliv, pa bo ena od nadaljevalnih vsebin že začetega sodelovanja med Francijo in Hrvaško. Upam, da preko nje povežemo tudi celo jadransko regijo.
Podobne teme:
- Raymond Dublanc
- Mala barka – Štorija z morja
- Barba Nikola Jurić
- Plamenko Bavčević
- Fiumare 2018 – kvarnerski festival morja
